ČAROBNA ŠKATLA

Današnje Hare Krišna srečanje v Dravogradu smo začeli na nekoliko
drugačen način in to s prasadamom, ki ga je pripravila matadži
Andreja. Ta teden je namreč imela rojstni dan (Hare Krišna za te, …)
in je zato danes pogostila bhakte s panirjevimi koftami v
paradižnikovi omaki in pire krompirjem. Nektar …

Sledili so bhadžani, ki smo jih eden za drugim vodili matadži
Natalija, matadži Andreja, bhakta Uroš, Madan Mohan prabhu in na koncu
še jaz.

Filozofki del pa je bil danes tudi nekaj posebnega. Pred nekaj tedni
smo se dogovorili, da bomo imeli vprašanja in odgovore. Po zgledu na
Hare Krišna kamp na Hrvaškem je bhakta Uroš napravil čarobno škatlo
oz. t.i. magic box, v katerega smo dali lističe z vprašanji, ki smo
jih potem naključno izbirali.

Nisem imel predstave, kako se bo to obneslo, pa je bilo boljše, kot bi
si upal želeti. Seveda se pri takšnih stvareh vse začne z vprašanji,
ki so bila zelo relevantna, praktična in globoka. Potem je tudi
odgovarjati lahko.
No, matadži Andreja je na koncu dejala, da so bili vprašanja in
odgovori še bolj intenzivni, kot pa je navadno predavanje …

Zaključili smo, kot smo začeli. S prasadamom torej. Temu se reče
»sendvič program« - na začetku in na koncu je prasadam. Uživali smo v
odlični torti, ki jo je spekel Madan Mohan prabhu …

Hare Krišna!

Gargamuni das

V enem izmed verzov Brahma-samhite je rečeno, da santa – sveta oseba,
ki je razvila ljubezen do Šjamasundare, Krišne – neprenehoma misli na
Gospoda v svojem srcu. Ko nekdo v procesu joge dejansko doseže
samadhi, neprestano misli na Višnuja – Gospodovo obliko v svojem srcu.
Tako postane prevzet s to mislijo.
(Vrhunski sistem joge – Prvo poglavje)

Končni cilj življenja je Višnu, Krišna, Vsevišnja Božanska Osebnost. V
enem drugem verzu bo Prahlada Maharadža dejal: »Ljudje v materialnem
svetu so očarani z materialno energijo, in zato ne poznajo cilja
človeškega življenja. Zakaj? Očaral jih je sijaj Gospodove zunanje
energije in pozabili so, da to življenje ponuja možnost razumevanja
najvišjega cilja popolnosti – Višnuja.«
(Spoznanja Prahlade Maharadže – Prvo poglavje)

Ko govorimo o zunanji energiji ali materialni naravi, se lahko
vprašamo: »Čigava energija? Čigava narava?« Materialna energija ali
narava ni neodvisno aktivna. Takšna zamisel je smešna. V Bhagavad-giti
je jasno rečeno, da materialna narava ne deluje neodvisno. Ko budalo
zagleda stroj, lahko pomisli, da le ta deluje avtomatsko, vendar v
resnici ni tako. Obstaja nekdo, ki upravlja s strojem, čeprav ga
včasih zaradi našega nepopolnega vida ne moremo opaziti.
(Darilo brez primere – Prvo poglavje)

VSE JE ZA NEKAJ DOBRO

V Domu ustvarjalnosti mladih, kjer potekajo mariborska Hare Krišna
srečanja, so nam tokrat dodelili drugi prostor kot ponavadi. To je
pomenilo, da je bilo treba vso potrebno opremo nositi v drugo
nadstropje. Kljub temu je bilo vse nared, kot smo želeli.

Tokrat se nam je prvič pridružila Katja, ki je sicer iz Ljubljane, a v
Gradcu študira glasbo. Njen stric je Baliprija prabhu. Že kot mala je
Katja zmeraj rada pela Hare Krišna. Tudi nam je zapela, mi pa smo jo
poskušali spremljati s petjem in igranjem. Bilo je zelo lepo. Krasno
je videti bhakte, ki imajo talent in ki le-tega izkoriščajo za
služenje Krišni.

Napovedano smo imeli video predavanje Šrila Prabhupade, pa sta nam jo
zagodla naša nepazljivost in tehnične težave. Enega izmed kablov za
povezavo predvajalnika s projektorjem smo pozabili, drugi pa je bil
tehnično defekten. In kaj je bila alternativa temu predavanju?
Vprašanja in odgovori. To je bilo pa dinamično. Nekaj vprašanj in
vrsta odgovorov ter pogledov na konkretne situacije. Bhakta Vinko mi
je na koncu rekel, da se je vse skupaj dobro izteklo in da je morda
Krišna tako želel, kajti res se pogosto zgodi, kot je zapisal v enem
izmed svojih uvodnikov v reviji Hare Krišna Madan Mohan prabhu, –
komaj si najdemo čas, da pridemo skupaj, nato pa zapojemo, poslušamo
predavanje in zaužijemo prasadam, za kakšno bolj intimno druženje pa
že zmanjka časa. No, danes pa nam je bil čas za to podarjen …

Za konec pa še sladki prasadam. Matadži Milena, ki jo poznamo tako mi
kot pol Maribora kot »teto Mileno«, je komentirala, da je želela nesti
eno kroglico halave svoji hčerki, a si je premislila, ker je bila
predobra:)

Hare Krišna!

Gargamuni das

Zakaj bi si morali goreče želeti, da razumemo Višnuja, Boga? Prahlada
navaja naslednje razloge: »Višnu je najdražja oseba, in to smo
pozabili.« Vsi mi iščemo nekega dragega prijatelja – vsak išče to.
Moški išče dragega prijatelja v ženski, ženska pa v moškem, ali pa
moški išče dragega prijatelja v moškem, in ženska v ženski. Vsak išče
dragega prijatelja. Zakaj je to tako? Iščemo sodelovanje dragega
prijatelja, ki nam bo pomagal. To je del boja za obstanek in je nekaj
povsem naravnega. Ne vemo pa, da je naš najdražji prijatelj Višnu,
Vsevišnja Božanska Osebnost.
(Spoznanja Prahlade Maharadže – Prvo poglavje)

V vedski literaturi je reinkarnacija duše osrednja točka pri razlagi
človeške usode. In logika te razlage je očitna, ko vzamemo v obzir
preprosto vprašanje kot je: Zakaj se en otrok rodi bogatim staršem v
ZDA, medtem ko se drugi rodi stradajočim kmetom v Etiopiji? Samo
doktrina o karmi in reinkarnaciji – nagradi in kazni, ki se vleče
skozi veliko življenj—– z lahkoto odgovarja na to vprašanje.
(Karma – Naravni zakon pravičnosti – Uvod)

LEPO VEDENJE IN LEPE BESEDE

Pravkar sem bral Šrimad Bhagavatam in to del, v katerem veliki demon
Hiranjakašipu tolaži žene in otroke svojega ubitega brata. In kaj jim
govori? Podaja jim duhovno znanje. Govori jim, da je duša večna in da
ne bi smeli žalovati zaradi dogodkov, ki so posledica lastnega
delovanja v preteklosti (karme).

Ne samo, da je Hiranjakašipu imel na mnogih področjih pravilno
razumevanje, temveč se je v veliki meri tudi držal pravil
varnašrama-dharme. Na primer imel je duhovnega učitelja, izvajal je v
spisih opisano askezo, otroka je poslal v šolo duhovnega učitelja
(gurukulo) ipd.

Toda govoril in deloval je s sebičnim, materialnim motivom in brez
želje, da bi zadovoljil Krišno. Še več. Boga je smatral za svojega
sovražnika in zaobljubil se je, da ga bo na ta ali oni način ubil.

Kaj se lahko iz tega naučimo? Mogoče se je držati mnogih pravil, ki
jih izvorno daje Krišna, mogoče je zelo lepo govoriti o duhovnih
temah, a to še ne pomeni, da je tak človek duhovno napreden. Iz
Hiranjakašipujevega primera vidimo, da je lahko taka oseba celo veliki
demon.

Najvažnejša odlika bhakte je popolna vdanost Krišni, vse druge odlika
pa so sekundarne. Tudi če pri bhakti sekundarnih odlik ni mogoče
opaziti, lahko vemo, da se bodo sčasoma pojavile.

Ko gre za naše duhovno življenje, naj bi posebno pozornost posvečali
vdanosti Krišni, hkrati pa bi morali paziti, da se v srcu ne razrasejo
demonske težnje, ki se kažejo tudi v tem, da se držimo pravil in
govorimo lepe besede, a s sebičnim namenom in ne z željo zadovoljiti
Krišno.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Stran 1

Stran 2

Stran 3

Stran 4

Stran 5

Za tistega, ki Me vidi povsod in vse vidi v Meni, nisem nikoli
izgubljen in tudi on ni nikoli izgubljen Zame.
(Bhagavad-gita kakršna je, 6.30)