Vprašanje: Kaj je fanatizem v bhakti-jogi in koliko ga je vseeno zdravo zadržati za ohranitev pravilnega duhovnega razumevanja in prakticiranja?

Fanatizem je zanimiva beseda. Zmeraj kadar se razlagajo takšni pojmi, se postavlja vprašanje, kaj se skriva za določeno besedo, kaj si kdo predstavlja pod to besedo. Pogojena duša v tem svetu si navadno razlaga stvari na svoj način, ki izhaja iz predpostavke »jaz sem Bog«. Bog je tisti, ki pokaže z zgledom, oziroma tako kot neko stvar počne Bog, tako jo je treba početi. Navedimo primer iz vsakodnevnega življenja. Voziš se …

Šrila Prabhupada je v njegovem začetnem uspehu v pridiganju v Ameriki pritegnil nekaj bhakt, ki so trdili, da so brahmane. Na določeni točki pa je začel poudarjati varnašramo. In bolj brahmansko nagnjeni bhakte so spraševali, zakaj potrebujemo varnašramo. Za brahmane, je Šrila prabhupada odgovoril, da bi ohranjali svoj položaj in tudi da bi podprli druge, ki niso na tem visokem položaju, potrebujemo varnašramo. Kajti zahodna civilizacija in vse tiste, ki se zgledujejo po njej, so tako zapletene v posledice ropanja tehnološkega industrijskega sveta, da so vse aktivnosti in poklici, ki …

Po eni strani je zelo lahko govoriti o Šrila Prabhupadi, ker je toliko za povedati o njem, po drugi pa je to zmeraj težka naloga, saj je zelo zahtevno izbrati tisto, kar je najvažnejše. Še posebej težko je, vsaj za nekatere, govoriti o Šrila Prabhupadi ob obletnici njegovega odhoda, ker čutijo bolečino zaradi ločenosti od njega. V pesmi ye anilo prema dana Narottama dasa Thakura poje o svoji ločenosti od Gospoda Čaitanje in mnogih Njegovih spremljevalcev. Zanimivo je, da je ta ločenost ena izmed najmočnejših bolečin, ki sploh …

Za razliko od krščanskega razkošja veleposestništva te tukaj pozdravijo na vsakem sidrišču očesa dobesedno vraščene nežno skromne cerkvice in samostani odeti v nevidno sakralno auro, ki subtilno čutnega v trenutku ovije v svoj skriti plašč varnosti večnega. Celotna atmosfera znova in znova pričara utrip in svetost Indije. Prebudi večkrat že pozabljene spomine obiska Vrindavana in vseh majhnih templjev, ki dostikrat skromno ali hkrati veličastno slavijo Krišno. Oznaka MK na tablah bi lahko v nekem prenesenem pomenu izražal multi kaos administracije, s katerim se srečaš že na samem vstopu v državo, …

Žal je treba govoriti o tem vprašanju. Potreba po tem obstaja, ker obstaja sam pojav in ker postanejo bhakte zmedeni, ko vidijo tovrstno neprimerno vedenje vaišnav. Po drugi strani pa je to odraz raznolikosti v zavesti Krišne. Zavest Krišne ne pomeni, da obstajajo samo čisti bhakte. Šrila Prabhupada nam je, prav tako kot Čaitanja Mahaprabhu, dal čisto vdano služenje, a to pomeni, da bo obstajal celotni spekter najrazličnejših bhakt, ki se bodo ukvarjali z zavestjo Krišne, od zelo striktnih in konzervativnih, pa vse do zelo liberalnih in nagnjenih k prilagajanju duhovnih standardov ali tistih, ki niso zelo zvesti glavnim načelom sad-acare in sadhane, kot jih je predstavil Šrila Prabhupada…

Ker v Indiji v krogu bhakt vedo, da je jokanje za Krišno znak duhovne naprednosti, nekateri to počno kot predstavo. Toda v resnici nimajo globokih čustev v srcu in od takšnega jokanja nimajo nobene koristi. Želimo pa, da so vsi s pomočjo zelo resnega in pozornega petja deležni naravne, duhovne blaženosti. Če nekdo poje Hare Krišna, a ne doživlja blaženosti, morajo biti vzrok za to žalitve svetemu imenu.

Tudi mi smo nagnjeni k temu, da sodimo duhovni napredek ljudi na podlagi askeze, ki jo izvajajo, ali pa po katerem koli drugem simptomu, kot na podlagi navezanosti na Krišno. V modernem, »new age« svetu ljudje gledajo aure, poskušajo ljudem povedati o prejšnjih življenjih, govorijo o branju tujih misli in drugih trikih ter se zaradi vsega tega smatrajo za spiritualiste…

Nekako od šestdesetih let naprej oziroma od časa, ko so v zahodnih demokracijah mnogi mladi ljudje začeli dvomiti v tradicionalno kulturo svojih staršev, se je pogosto gledalo na institut zakona kot na nekaj, kar je bilo relevantno za prejšnjo dobo. Tako so začeli trditi, da je bila zakonska zveza, ki se sklepa javno, ki vsebuje religiozno in pravno obvezo do ene osebe ter traja do konca življenja, v preteklosti bistvena, sedaj pa ni več…

“Dandanašnje izobraževanje v človeku torej krepi napačne vrednote. Moja sogovornica pravi, da sodobni človek ni le brez pravih vrednot, temveč ima povsem napačne vrednote, kar je še slabše: »Prepričan je, da je vse, kar je pomembno, njegov lastni užitek! Da je denar najpomembnejši in da bo srečen, če bo močan in slaven. Vendar to ni resnica! Še posebno ženske mislijo, da bodo srečne, če bodo lepe in privlačne, kar pomeni, da morajo imeti posebno frizuro, obleko in da morajo biti tako vitke, da jih skoraj ni opaziti. To nam sporočajo …

Mogoče bo nekoga presenetila povezava med naslovom in temo, ki bo obravnava tega članka. Šport v materijalnem smislu pomeni neki vrhunec tekmovalne želje in izpolnitve svojega ega. To pa ima stranske proizvode slave, imena, uživanja v nasprotnem spolu itd. Zanimiva mi je bila prva izkušnja, ko sem prebral Šrimad Bhagavatam. Prvi verz, ki izostavlja Krišno kot Vsevišnjo Božansko Osebnost, nisem kaj dosti razumel, niti mu nisem posvečal preveč pozornosti. Bolj pa je mojo pozornost pritegnil drugi verz, ki govori o tem, da je ta spis namenjen tistim, ki so brez …