Kako si prišel v stik z zavestjo Krišne?
Moji prijatelji iz Brežic (Sergej, Tomi, Petra, Saši, Karli) so hodili v
Tempelj. Včasih so mi prinesli prasadam. Kripamoya Govinda Prabhu mi je dal knjigo Življenje izvira iz življenja, ki mi je dala odgovore na vprašanja o
smislu življenja. Nato sem obiskal nama-hatto v Krškem, kjer me je Mokšarupi Prabhu s svojo duhovitostjo in jasnostjo pri predstavljanju zavesti Krišne čisto očaral. Veliko je bhakt, ki so mi pomagali na moji duhovni poti. Po njihovi milosti sem se v roku treh mesecev pridružil v Tempelj. Sem …

Čez čas me je prijateljica peljala na večerno Hare Krišna prireditev v domačih Trbovljah, kjer sem prvič tudi pobliže spoznal ljudi, ki so živeli Zavest Krišne in v dar dobil Prabhupadovo knjigo. Šele nekaj mesecev kasneje sem dejansko tudi sam poprijel za proces, pričel z mantranjem Hare Krišna in bolj podrobnim spoznavanjem vajšnavske filozofije…

To je bilo obdobje intenzivnega iskanja vrednot in nekega višjega cilja, ki bi osmislil moje bivanje v tem zapletenem svetu. Imel sem veliko vprašanj, ki so čakala na odgovore. Študiral sem arhitekturo, veliko bral ter s prijatelji plezal po gorah. Gore so bili edini kraj, kjer sem se lahko za nekaj časa odmaknil od televizije, reklam in nenehnega hitenja. Edino tam, v stiku z naravo, ko sem se kobacal čez prepadne stene, sem lahko našel malo miru, globlja čustva in radost, da živim. Še vedno pa sem imel mnoga vprašanja, ki so me preganjala kot duhovi in mi niso dala miru, tako da sem zadnjo nedeljo leta 1990 potrkal na vrata Hare Krišna centra in vstopil.

Očarali sta me neizmerna duhovna čistost in veselost bhakt, zato sem si tudi sama želela razviti te čudovite odlike. Bhakti-joga se mi je zdela edina smiselna in vredna stvar v življenju. Prinesla mi je najboljše vzornike, družbo, filozofijo, glasbo, hrano in nenazadnje možnost uresničenja moje prave narave!

Moja izkušnja je, da ljudje iščejo zatočišče v kakšni novodobni religiji ali čemerkoli že, kjer imajo določen manevrski prostor za svojevoljno delovanje in kjer imajo lažen občutek, da so gospodarji. V takem primeru se razočaranju ni mogoče izogniti. Potrebno se je predati, kar pa je sploh v začetku, ko nimamo potrebnega znanja, zelo težko. Razočaranju in prevari se lahko izognemo, če sledimo nekomu, ki ga dobro poznamo in spoštujemo in se iz njegovega primera lahko prepričamo, da ne gre za prevaro…

Od majhnega sem se spominjal vtisov iz prejšnjih življenj in sem vedel, da obstaja reinkarnacija. Vedel sem tudi, da obstajajo višji planeti in sem svoji materi velikokrat rekel, da se moram vrniti tja. Ona je vse skupaj smatrala za otroško fantaziranje. Spomnim se tudi, da sem leta 1980 vstopil v trgovino Intershop in sem videl božanstvo Nataraja Šive. Spomnil sem se enega od prejšnih življenj in tega, da sem božanstvo Gospoda Sive oboževal v nekem življenju. Sicer sem se vedno spomnjal samo nekih trenutkov. Tako sem zato vedno iskal odgovore na to in način kako se pride na višje planete. Potem sem leta 1982, ko sem v Švici kupil od sankirtana bhakt 4 knjige Šrimad Bhagavatama in Bhagavad-gito in malce bral, vendar nisem nikoli našel nikogar, ki bi to prakticiral. Vedel sem, da so te knjige odgovor na moje iskanje…

Moja prijateljica je začela hoditi na Sunday Feast, pa si je želela imeti družbo. Ko ji je zmanjkalo bolj ezoteričnih prijateljev, je povabila tudi mene. Z očetom sva se smejala dejstvu, da bom šla na program Hare Krišna. Ni se mi dalo iti, šla sem samo zato, ker me je prijateljica povabila. Ko pa sem prišla na program, sem bila fascinirana. Atmosfera je bila tako mirna in vesela. Uživala sem v bhadžanih. Predavanje o inkarnacijah Krišne pa je imel Akrura prabhu, ki je sedaj v Londonu. Ničesar nisem razumela, preveč je bilo novih pojmov, novih imen. Tudi prasadama nisem mogla sprejeti, že od dišečih palčk sem izgubila apetit. Čutila sem imela preplavljena. To je bilo še več, kot sem lahko dojela. Bila sem navdušena in želela sem si tudi sama postati ena izmed teh ljudi. Ker sem bila mladoletna, sem seveda potrebovala dovoljenje staršev. Mamo sem se bala sploh vprašati, ampak na moje presenečenje je še ona hotela iti na program. Po tem me nobeden več ni mogel ustaviti.