»Njihova glavna trditev je da Bog – Stvarnik ne obstaja. Novodobni znanstveniki, filozofi, zahodnjaki ne sprejemajo ideje, da je Bog stvarnik vsega. Njihova teorija stvarjenja temelji na kemični kompoziciji. Menijo, da je kombinacija kemikalij vzrok življenja. Torej je teorija asur – teorija slučajnosti. Mi tega ne sprejemamo. Mi pridigamo proti njim in tiskamo knjige, kjer nasprotujemo njihovi teoriji. Izzivamo ateistično teorijo stvarjenja. Gibanje za zavest Krišne je gibanje proti asuram. Krišna prav tako osebno sestopi, da bi pobil asure: paritranaya sadhunam vinasaya ca duskrtam. Asure ne morejo napredovati z njihovo ateistično teorijo stvarjenja. V kolikor nekdo ne sprejme zavesti Krišne, bo moral sprejeti različne asura yoni (nižje vrste) in trpeti v materialnem svetu.«

Od majhnega sem se spominjal vtisov iz prejšnjih življenj in sem vedel, da obstaja reinkarnacija. Vedel sem tudi, da obstajajo višji planeti in sem svoji materi velikokrat rekel, da se moram vrniti tja. Ona je vse skupaj smatrala za otroško fantaziranje. Spomnim se tudi, da sem leta 1980 vstopil v trgovino Intershop in sem videl božanstvo Nataraja Šive. Spomnil sem se enega od prejšnih življenj in tega, da sem božanstvo Gospoda Sive oboževal v nekem življenju. Sicer sem se vedno spomnjal samo nekih trenutkov. Tako sem zato vedno iskal odgovore na to in način kako se pride na višje planete. Potem sem leta 1982, ko sem v Švici kupil od sankirtana bhakt 4 knjige Šrimad Bhagavatama in Bhagavad-gito in malce bral, vendar nisem nikoli našel nikogar, ki bi to prakticiral. Vedel sem, da so te knjige odgovor na moje iskanje…

Moja prijateljica je začela hoditi na Sunday Feast, pa si je želela imeti družbo. Ko ji je zmanjkalo bolj ezoteričnih prijateljev, je povabila tudi mene. Z očetom sva se smejala dejstvu, da bom šla na program Hare Krišna. Ni se mi dalo iti, šla sem samo zato, ker me je prijateljica povabila. Ko pa sem prišla na program, sem bila fascinirana. Atmosfera je bila tako mirna in vesela. Uživala sem v bhadžanih. Predavanje o inkarnacijah Krišne pa je imel Akrura prabhu, ki je sedaj v Londonu. Ničesar nisem razumela, preveč je bilo novih pojmov, novih imen. Tudi prasadama nisem mogla sprejeti, že od dišečih palčk sem izgubila apetit. Čutila sem imela preplavljena. To je bilo še več, kot sem lahko dojela. Bila sem navdušena in želela sem si tudi sama postati ena izmed teh ljudi. Ker sem bila mladoletna, sem seveda potrebovala dovoljenje staršev. Mamo sem se bala sploh vprašati, ampak na moje presenečenje je še ona hotela iti na program. Po tem me nobeden več ni mogel ustaviti.

Ob mojem prihodu je bilo v Hare Krišna centru zbrana že skupinica bhakt in vsi so bili kar dobro razpoloženi. Izmenjali smo nekaj besed, potem pa začeli s petjem. Pri tem je prevladovala Hare Krišna maha-mantra, vmes pa smo zapeli še pesem Narottame dase Thakure z naslovom Lalasamaji prarthana…

Danes je v družbi prava poplava raznoraznih filozofij, tako imenovanih duhovnih smeri ali poti. V času knjižnega sejma v Mariboru aprila 2009 sem dobil iz prve roke vpogled v vso to »obilje«. Veliko sem se pogovarjal z ljudmi in dober del teh pogovorov je bil zame precej boleč. Boleče je bilo poslušati ljudi, ki govorijo nesmisle, hkrati pa uvideti, kako nemočen sem v svojem poskusu, da jim pomagam razumeti »kako je na stvari«. Seveda sem srečal tudi takšne, ki so meni poskušali pojasniti »kako je na stvari«. Tako bo v …

Ali ne beremo časopisa ali ne preživljamo časa s toliko drugimi stvarmi, stvarmi, ki nam v resnici ne koristijo in niso temeljni problem in nam resnično koristijo. Morda lahko pridobimo neko minimalno praktično znanje, ki nam pomaga krmariti našo pot skozi ta svet. Nad tem pa bi morali porabljati naš čas za učenje in razumevanje o Krišni. In potem se bomo naučili, kako Ga ljubiti. Krišna sam pravi: Kdor je osredotočen name in preživi svoje življenje v poslušanju o Meni, pridobivanju znanja o Meni, ti ljudje razvijejo ljubezen do Mene.

Šrila Prabhupada je materialni svet pogosto primerjal z zaporom. Ne glede na vlado zmeraj obstajajo uporniški državljani, ki kršijo državne zakone in zato je zanje zgrajen zapor. Podobno smo se zaradi svoje uporniške narave proti Krišni tudi mi znašli v materialnem svetu. Ta kraj je namenjen nam, da lahko poskusimo delovati in uživati neodvisno od Krišne. A dober zapor, če res izpolnjuje svoj namen, je tudi popravni dom. Zaporniki naj bi se vrnili iz zapora popravljeni in postali dobri državljani ter se odpovedali uporništvu proti vladi.

Na današnji Marijin praznik je bil v Črni na Koroškem tradicionalni sejem, na katerega je župan povabil tudi bhakte. Tapta Kančanadi
prabhu je z ekipo prispel na Koroško že dan prej. Zgodaj zjutraj me je klical in povedal, da v Črni močno dežuje, kot da je sodni dan, ter da s celo prireditvijo in našim nastopom kot kaže ne bo nič. Dejal sem, da lokalna vremenska napoved pravi, da bo zjutraj res deževalo, a da bo že dopoldan sijalo sonce. Čeprav se je bhaktam zdela to ena najboljših šal, kar so jih slišali, pa so rekli, da se ob morebitni spremembi do devete ure zjutraj še slišimo …

»Književnost, ki na vsaki strani opisuje transcendentalne slave imena, slovesa, oblike in zabav neomejenega Vrhovnega Gospoda, je transcendentalna stvaritev, namenjena zanetitivi revolucije v brezbožnem življenju zavedene civilizacije. Tudi če takšna transcendentalna književnost nima popolne zgradbe, jo poslušajo, opevajo in sprejemajo prečiščeni ljudje, ki so resnično iskreni.«

Nedavno sem v elektronskem pismu prejel del zapisa z ene izmed internetnih konferenc za mladino. Nek mladostnik ali mladostnica je želela, kolikor sem jaz razumel, pojasniti, kje v Mariboru se nahaja določena zadeva. V opisu poti do tja je omenila ulico, v kateri zmeraj igra “tisti v oranžnem”. Zanimivo …