A. Č. Bhaktivedanta Svami Prabhupada
Bhakta gleda na vsa živa bitja z duhovnimi očmi in med bitji ne razlikuje na podlagi telesnega pojmovanja življenja. Takšne odlike pa se razvijejo samo v družbi bhakt. Brez družbe bhakt ni mogoče napredovati v zavesti Krišne in zato smo ustanovili Mednarodno skupnost za zavest Krišne. Resnično, kdor živi v tej Skupnosti, avtomatično razvije zavest Krišne. (ŠB 4.12.37, komentar)
Gibanje za zavest Krišne se ukvarja z duhovno znanostjo, v kateri ni prostora za zavist. Namenjeno je paramahamsam, ki so prosti vse zavisti (paramam nirmatsaranam). Nihče ne bi …

Ali lahko kdo vzame pod drobnogled svoje življenje in reče: »Popolno!«? Je kdo tak? Ali se pogledate v ogledalo in rečete: »Da, to je prav to, kar sem želel.«? Torej, čeprav naše želje odločajo o vsem, pa dejansko ne vemo, kaj naj bi si želeli. Naše želje so ključ do popolnosti! Ta del ali to poglavje Bhagavad-gite se začenja s siddhi bhumin. Govori o dosegi popolnosti. Krišna pa pravi v dvanajstem poglavju, da bi morali misliti Nanj z ljubeznijo. In kaj storiti, če tega ne zmoremo? Držati se moramo regulativnih načel! In kako se temu reče v Sanskrtu? Gre za abhyasa-yogo (Bg. 8.8). Torej če nismo sposobni zgolj razmišljati o Krišni z ljubeznijo, se posvetimo tej abhyasa-yogi, ki ji navadno pravimo tudi sadhana-bhakti. Abhyasa pomeni vadba. In čemu abhyasa-yoga? Da bi razvili iccho, željo, kajti če si želimo samo Krišno, ga tudi dosežemo. Če si želiš psa, postaneš pes. Če si želiš Krišno, postaneš kot Krišna.

To je bilo obdobje intenzivnega iskanja vrednot in nekega višjega cilja, ki bi osmislil moje bivanje v tem zapletenem svetu. Imel sem veliko vprašanj, ki so čakala na odgovore. Študiral sem arhitekturo, veliko bral ter s prijatelji plezal po gorah. Gore so bili edini kraj, kjer sem se lahko za nekaj časa odmaknil od televizije, reklam in nenehnega hitenja. Edino tam, v stiku z naravo, ko sem se kobacal čez prepadne stene, sem lahko našel malo miru, globlja čustva in radost, da živim. Še vedno pa sem imel mnoga vprašanja, ki so me preganjala kot duhovi in mi niso dala miru, tako da sem zadnjo nedeljo leta 1990 potrkal na vrata Hare Krišna centra in vstopil.

Očarali sta me neizmerna duhovna čistost in veselost bhakt, zato sem si tudi sama želela razviti te čudovite odlike. Bhakti-joga se mi je zdela edina smiselna in vredna stvar v življenju. Prinesla mi je najboljše vzornike, družbo, filozofijo, glasbo, hrano in nenazadnje možnost uresničenja moje prave narave!

»Njihova glavna trditev je da Bog – Stvarnik ne obstaja. Novodobni znanstveniki, filozofi, zahodnjaki ne sprejemajo ideje, da je Bog stvarnik vsega. Njihova teorija stvarjenja temelji na kemični kompoziciji. Menijo, da je kombinacija kemikalij vzrok življenja. Torej je teorija asur – teorija slučajnosti. Mi tega ne sprejemamo. Mi pridigamo proti njim in tiskamo knjige, kjer nasprotujemo njihovi teoriji. Izzivamo ateistično teorijo stvarjenja. Gibanje za zavest Krišne je gibanje proti asuram. Krišna prav tako osebno sestopi, da bi pobil asure: paritranaya sadhunam vinasaya ca duskrtam. Asure ne morejo napredovati z njihovo ateistično teorijo stvarjenja. V kolikor nekdo ne sprejme zavesti Krišne, bo moral sprejeti različne asura yoni (nižje vrste) in trpeti v materialnem svetu.«

Moja izkušnja je, da ljudje iščejo zatočišče v kakšni novodobni religiji ali čemerkoli že, kjer imajo določen manevrski prostor za svojevoljno delovanje in kjer imajo lažen občutek, da so gospodarji. V takem primeru se razočaranju ni mogoče izogniti. Potrebno se je predati, kar pa je sploh v začetku, ko nimamo potrebnega znanja, zelo težko. Razočaranju in prevari se lahko izognemo, če sledimo nekomu, ki ga dobro poznamo in spoštujemo in se iz njegovega primera lahko prepričamo, da ne gre za prevaro…

Od majhnega sem se spominjal vtisov iz prejšnjih življenj in sem vedel, da obstaja reinkarnacija. Vedel sem tudi, da obstajajo višji planeti in sem svoji materi velikokrat rekel, da se moram vrniti tja. Ona je vse skupaj smatrala za otroško fantaziranje. Spomnim se tudi, da sem leta 1980 vstopil v trgovino Intershop in sem videl božanstvo Nataraja Šive. Spomnil sem se enega od prejšnih življenj in tega, da sem božanstvo Gospoda Sive oboževal v nekem življenju. Sicer sem se vedno spomnjal samo nekih trenutkov. Tako sem zato vedno iskal odgovore na to in način kako se pride na višje planete. Potem sem leta 1982, ko sem v Švici kupil od sankirtana bhakt 4 knjige Šrimad Bhagavatama in Bhagavad-gito in malce bral, vendar nisem nikoli našel nikogar, ki bi to prakticiral. Vedel sem, da so te knjige odgovor na moje iskanje…

Danes je v družbi prava poplava raznoraznih filozofij, tako imenovanih duhovnih smeri ali poti. V času knjižnega sejma v Mariboru aprila 2009 sem dobil iz prve roke vpogled v vso to »obilje«. Veliko sem se pogovarjal z ljudmi in dober del teh pogovorov je bil zame precej boleč. Boleče je bilo poslušati ljudi, ki govorijo nesmisle, hkrati pa uvideti, kako nemočen sem v svojem poskusu, da jim pomagam razumeti »kako je na stvari«. Seveda sem srečal tudi takšne, ki so meni poskušali pojasniti »kako je na stvari«. Tako bo v …

Ali ne beremo časopisa ali ne preživljamo časa s toliko drugimi stvarmi, stvarmi, ki nam v resnici ne koristijo in niso temeljni problem in nam resnično koristijo. Morda lahko pridobimo neko minimalno praktično znanje, ki nam pomaga krmariti našo pot skozi ta svet. Nad tem pa bi morali porabljati naš čas za učenje in razumevanje o Krišni. In potem se bomo naučili, kako Ga ljubiti. Krišna sam pravi: Kdor je osredotočen name in preživi svoje življenje v poslušanju o Meni, pridobivanju znanja o Meni, ti ljudje razvijejo ljubezen do Mene.

Šrila Prabhupada je materialni svet pogosto primerjal z zaporom. Ne glede na vlado zmeraj obstajajo uporniški državljani, ki kršijo državne zakone in zato je zanje zgrajen zapor. Podobno smo se zaradi svoje uporniške narave proti Krišni tudi mi znašli v materialnem svetu. Ta kraj je namenjen nam, da lahko poskusimo delovati in uživati neodvisno od Krišne. A dober zapor, če res izpolnjuje svoj namen, je tudi popravni dom. Zaporniki naj bi se vrnili iz zapora popravljeni in postali dobri državljani ter se odpovedali uporništvu proti vladi.