Sreda, 10. mar ‘10
Nekaj bhakt me je spraševalo o zdravstvenem stanju bhakte Vinka, pa
bom najprej napisal nekaj besed o tem. Po operaciji, ki jo je imel
pred devetimi dnevi, okreva hitreje, kot so zdravniki in
fizioterapevti pričakovali. Eden izmed možnih rezultatov omenjene
operacije bi lahko bil tudi popolna paraliziranost, pa se to na srečo
ni zgodilo. Toda desna stran telesa je bila prizadeta in eden izmed
članov zdravniškega osebja, ki je videl že ogromno podobnih primerov,
je takrat rekel, da predvsem roka najverjetneje ne bo nikoli
funkcionirala. Pa se je motil. Na srečo.
Bhakta Vinko ima redno fizioterapijo, …

Sicer pa sem danes nameraval govorit o petju svetega imena. Ko smo nazadnje govorili o tej temi, smo predelali nekaj verzov Šri
Šikšaštake in želel sem nadaljevati, kjer smo ostali. A še prej sem se pozanimal, ali ima kdo kakšno vprašanje v zvezi s petjem svetega imena. Dvema začetnima vprašanjema in odgovoroma nanju je sledilo še več vprašanj in komentarjev. Skočili smo sicer še na druge teme, kot je darovanje hrane Krišni ipd…

»Zmeraj misli Name, postani Moj bhakta, obožuj Me in Mi izkazuj spoštovanje. Tako boš zagotovo prišel k Meni. To ti obljubljam, ker si Moj zelo drag prijatelj.« (Bg. 18.65)
Takšno neposredno Krišnino navodilo je važnejše od katerega koli vedskega navodila in celo od predpisane dolžnosti. Brez dvoma obstajajo mnoge vedske odredbe, obredne in žrtvene ceremonije, predpisane dolžnosti, meditativne tehnike in špekulativni procesi za dosego znanja; toda Krišnin neposredni ukaz »Vselej misli naMe in postani Moj bhakta« moramo vzeti na znanje kot končni Gospodov ukaz ter se ravnati po njem. Kdor je …

Pred osmo uro zjutraj me je obiskal Majapur prabhu, ki je bil veliko let Šridhar Svamijev osebni služabnik. Skupaj sva se odpeljala na
festival v Trbovlje, v dom Parašurame prabhuja in Šjamarani matadži. Prišla sva kar precej pred začetkom programa, tako da smo imeli čas za pogovor. No, mene pa je Džajananda zaprosil, naj se ukvarjam s sestavljanko, medtem pa mi je narisal kup risb…

Ko se je danes mračilo, sem se odpravil v Zgornjo Polskavo, kraj oddaljen kakšnih 20 km od Maribora v smeri Celja. Z določeno mero tesnobe sem prišel do Vinkove hiše in pozvonil. Vrata je odprl njegov sin Gorazd, ki me je najprej začudeno pogledal, nato pa povedal, da je Vinko v bolnici … Že v petek, na dan nama-hatte, so ga našli v hiši na tleh. Bil je negiben in ni mogel govoriti. V bolnici so ga takoj pregledali in slikali. Ugotovili so, da ima strdek v možganih…

Letošnji praznik je bil zame precej filozofsko obarvan. Del časa za jutranjo meditacijo sem namenil pripravi predavanja iz Šrimad
Bhagavatama. Sam verz in komentar sta bila relativno kratka, govorila pa sta o religiozni vojni, tako da sem se moral kar potruditi, da sem imel kaj za povedati … Na koncu pa je bilo predavanje zelo dolgo, saj se je med vprašanji odprla zanimiva tema: kaj je moralno iz materialnega in kaj iz duhovnega zornega kota? Temo smo dodobra obdelali in prav nič se nam ni mudilo končati, saj zajtrka na postni dan itak ni bilo:)…

Zatem pa nas je čakala pridigarska akcija, avantura. Približno petnajst se nas je podalo s plesnim korakom in svetim imenom na jeziku po središču Karlovca. Matadži so lepo plesale na čelu kolone, sledili so jim glasbeniki, njim pa ostali bhakte, med katerimi so bili tudi tisti z letaki in knjigami. Pot nas je vodila po samem središču mesta, pa skozi nakupovalni center, prečesali smo tržnico in na koncu napravili še krog po starem delu mesta. Večino časa smo hodili in peli, kjer je bilo več ljudi, pa smo se zaustavili oziroma tam nekaj časa plesali in povabili ljudi na Gaura Purnima festival, ki bo naslednji dan. Srečali smo veliko ljudi, saj jih je prva zares toplejša sobota zvabila na ulice. Bili so zelo prijazni. Nekateri so nam mahali, z nami prehodili del poti in nas celo fotografirali…

Skupina bhakt iz Karlovca, ki jo vodi Mohan prabhu, pridiga po vsej Hrvaški pa tudi izven nje. Zelo pridni so predvsem kar se tiče deljenja knjig, uličnega petja in igranja, deljenja prasadama in organiziranja festivalov. Njihove poletne harinam turneje po Jadranu so še posebej slavne. Gre praktično za edino meni znano mesto ali skupino bhakt na Balkanu, kjer je še zmeraj mogoče zaznati entuziazem, pustolovščino in vznemirjenje, ko gre za zavest Krišne in dajanje le-te drugim. Takšno razpoloženje je zelo nalezljivo in pritegne ljudi, tudi mlade, ki jim je takšen duh zelo pri srcu…

Sredi dneva sem se odpravil v Brežice. Pot, ki vodi od Maribora, preko Slovenske Bistrice, mimo Boča proti Čatežu, se nadaljuje ob reki Sotli in se zaključuje v Brežicah, je bila prijetna in hitro je minila. V domu Madhu Manohare prabhuja je bilo zbranih že nekaj bhakt. Potekal je živahen pogovor o evoluciji, raziskovanju vesolja, očiščevanju srca ipd. Tudi jaz sem prisedel in sodeloval v pogovoru vse do trenutka, ko se je začel sam program…

Tema današnjega večera je bila Kako molite pri vas?, gostje pa so bili katolik, musliman in >>Hare Krišna<<. Lepo je bilo znova srečati tako gospoda dr. Jožeta Robleka, kot gospoda Nevzeta Porića. Pogovor je lepo vodil in povezoval dr. Karel Bedernjak, omeniti pa velja, da sta bila v občinstvu tako murskosoboški škof kot tudi stolni župnik…