WWW.HAREKRISNA.INFO

Vsakdo bi se moral posvetiti metodi zavesti Krišne in vdanemu služenju
Gospodu ter tako postati resnično inteligenten in čist. Človek, ki ni
zavesten Krišne in ne služi Gospodu, nima popolne inteligence, pa naj
je v očeh navadnih ljudi še tako bistroumen.

(Bhagavad-gita kakršna je, 15.20, komentar)

Torek, 26. avg '08

UMETNOST ŽIVLJENJA

Zjutraj sem prišel v Velenje, da bi igral in pel Hare Krišna. Jutro je
bilo tako sveže, da sem s seboj imel volneno kapo, ki bi naj na novo
obrito glavo ščitila pred mrazom. No, pa le ni bilo tako hladno, zato
je kapa kar počakala v nahrbtniku.

Ko sem še pripravljal vse potrebno za harinam, mi je pristopil moški
srednjih let in vprašal, ali zavest Krišne spada v hinduizem ali
budizem. Povedal sem mu, da jo uvrščajo v hinduizem, čeprav nikjer v
vedski literaturi ne bomo našli besede hinduizem.
Sledilo je še nekaj vprašanj in misli mojega sogovornika. Med drugim
ga je zanimalo, romanje v katero mesto je naš najvišji cilj. Razložil
sem mu, da ni cilj oditi nekam, kajti Boga lahko spoznamo kjer koli.
Duhovnost ne pozna materialnih omejitev. Je pa res, da obiskujemo
sveta mesta, ker je tam zelo ugodna atmosfera za opravljanje duhovnih
aktivnosti. Tako kot te na Zahodu vase potegne tok materialnega sveta,
te na svetem mestu navdihne duhovna energija.
Strinjal se je, da prava duhovnost pomeni, biti ves čas »v pravi
zavesti«, a se mu je zdelo, da je to težko. To je umetnost. Da, je
umetnost življenja, ki pa se je je mogoče naučiti iz Bhagavad-gite.
Primerjala sva še njegov pogled in pogled Bhagavad-gite na
reinkarnacijo ter se dotaknila še nekaterih tem, kot je na primer
meditacija.
Po petnajstih minutah mi je sogovornik zaželal dosti sreče in se poslovil.

V drugi polovici harinama se je ustavila neka babica in mi prijazno
rekla: »Vas peljem v restavracijo.«
»Nisem lačen,« sem odvrnil, ona pa me je začudeno gledala.
»Kaj pa želite? Denar?«
»Nisem prišel, da bi kaj dobil, temveč da bi dal. Prišel sem vas
spomniti na duhovno plat življenja, na Boga.«
Celotna slika, ki jo je imela o meni v svoji glavi, se ji je porušila,
a videti je bila zadovoljna. Pa je kljub temu, da ne daje denarja, v
košarico vrgla kovanec in rekla: »Evo, tukaj je en dinar.«

Takoj za njo je prišal kolesar srednjih let. Parkiral je svoje
prevozno sredstvo in začel pregledovati knjige. Rekel je, da pozna
zavest Krišne in da se je nekaj krat pogovarjal s triom, ki včasih
igra v Velenju. To so pripadniki neke druge vaišnavske organizacije,
ki delujejo na tem področju … Ob koncu kratkega pogovora sem mu dal
Hare Krišna revijo v upanju, da bo v njej našel kaj koristnega.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Pričujoča mantra vsebuje namig, da moramo navodila o »vidji« dobiti od
»dhire«. »Dhira« je človek, ki ga materialna iluzija ne vznemirja.
Nihče ne more biti nevznemirjen, če ne doseže popolnega duhovnega
spoznanja, ko več ne hrepeni po ničemer in ne toži za ničemer. »Dhira«
je spoznal, da sta materialno telo in um, ki ju je slučajno pridobil
ob materialnem druženju, samo tuja elementa, tako da si samo prizadeva
na najboljši način izkoristiti to slabo kupčijo.

(Šri Išopanišad - Mantra 10, komentar)

Demoni ne razlikujejo med duhom in materijo ter zanikajo obstoj
Vrhovnega Duha. Menijo, da ni ničesar razen materije in da je vesolje
le gmota nevednosti. Trdijo, da je vse samo praznina in da so stvari,
ki jih opažamo, zgolj plod našega zaznavanja v nevednosti. Prepričani
so, da je vsa raznolikost pojavna oblika nevednosti, in jo primerjajo
s podobami iz sanj, ki v resnici ne obstajajo.
(Bhagavad-gita kakršna je, 16.8, komentar)

Knjigi lahko naročite na: ladislav_varga@hotmail.com

Cena posameznega izvoda znaša 5 Eur.

Več na povezavi

Sobota, 23. avg '08 I

TRILETNA DEKLICA

Še ena sobota na mariborskih cestah. Tudi danes sem pel in igral sam.

Tokrat sem se pogovarjal z dvema sošolcema iz srednje šole. Prvi je
bil Aleš, ki ga nisem videl že celo večnost. Ni ostal dolgo. Le
toliko, da sva drug od drugega izvedela, kaj počneva.

Kmalu za njim se je ustavil Danijel z ženo in še ne triletno hčerko.
Danijel je sicer doktor matematike in profesor na Pedagoški fakulteti
v Mariboru. Z njim pa sem se pogovarjal dalj časa. Zanimal se je tudi
za dišeče palčke, zato sem mu dal paketek.
Zanimiva pa je bila njegova hčerka, ki je bila sprva zelo zadržana in
sramežljiva, nato pa se je čisto razživela. Ko so odhajali, sta starša
rekla deklici, naj me pozdravi, punčka pa je sklenila roke, kot pri
molitvi in me pozdravila na ta način. Starša sta bila geste sicer
vesela, hkrati pa sta se na glas spraševala, kje je to pobrala, saj
pri njima in njunih sorodnikih tega ni videla.
Čez nekaj minut, ko sem znova pel, so se vrnili. Deklica se je
zaustavila pred menoj in se začela pozibavati v ritmu glasbe. Po nekaj
minutah sta starša želela, da gredo naprej, zato ji je Danijel
pristopil, deklica pa ga je samo odrinila z levo roko, kot da ima
opravka z nadležno muho. Starša sta upoštevala pokazani interes in
tako so skupaj poslušali Hare Krišna maha-mantro še nekaj minut.

Dve ali tri osebe so vzele informativni letak in tega sem bil zelo vesel.

V mestu je bilo precej mladih s tetovažami in železjem v ustnicah,
licih ipd. Morda je bil kakšen festival njim privlačne glasbe … No, ko
je neka skupina takšnih mladostnikov šla mimo, je eden izmed njih, ki
je imel v rokah plastično kitaro, začel brenkati in zavijati
(najverjetneje) Hare Krišna. Ekstaza! Njemu in meni je bilo to v
veselje.

Ob koncu harinama pa sta prišli mimo mama in sestra, Gandharvika.
Namenjeni sta bili prav v knjigarno, pred katero sem igral. Mama
odhaja kmalu v pokoj, pa so ji v šoli, kjer je bila dolga leta
zaposlena, dali bon za sto evrov, ki ga lahko izkoristi v omenjeni
knjigarni. Povedal sem ji, da lahko za sto evorv dobi vse knjige, ki
jih imam v kovčku. Pa ni bila pretirano navdušena. Dodala je le, da bi
za ta denar verjetno dobila zraven še kovček …
Prav zaprav je mama ena tistih oseb, ki mi že leta najbolj pomagajo
pri mojih aktivnostih. A sem bil vseeno presenečen in hkrati vesel, da
sem jo srečal v samem harinamu.

Govoril sem še z znancem Petrom, a o tem kdaj drugič …

Hare Krišna!

Gargamuni das

Gospod zasluži spoštovanje v vsakem pogledu. Negova veličina je
neizmerna. Nihče ne more biti večji od Krišne, Vsevišnje Božanske
Osebnosti, kajti niti v duhovnem niti v materialnem svetu ni bitja, ki
bi Mu bilo enako ali pa višje od Njega. Vsakdo je podrejen Gospodu in
nihče Ga ne more preseči.

(Bhagavad-gita kakršna je, 11.43, komentar)

Zato moramo naše bližnje rešiti na pravi način. Resnica je resnica, pa
če nam je všeč ali ne. Če se hočemo rešiti pred ponavljajočim se
rojevanjem in umiranjem, se moramo posvetiti vdanemu služenju Gospodu.
Glede tega ne more biti kompromisa, ker gre za nujnost.

(Šri Išopanišad - Mantra 14, komentar)

Nedelja, 24. avg '08

KRIŠNOVA POJAVITEV

Danes je obletnica Krišnove pojavitve, znana tudi kot Krišna
džanmaštami. Čeprav se življenja bhakt zmera vrtijo okrog Njega, pa Mu
na ta dan posvetijo še posebno pozornost.

Del tega je tudi skupno praznovanje, ki poteka v vseh templjih in
domovih (ki so pravzaprav tudi templji). Skupaj z nekaj bhaktami, ki
obiskujejo nama-hatto v Mariboru, smo se odpravili na festival v
Ljubljano.

Tam je že pred uradnim začetkom potekalo skupno petje Hare Krišna
maha-mantre. Ob osemnajst trideset je bilo petje in ples pred
Božanstvi, ki ga je vodil Hare Krišna prabhu. Vzdušje je bilo tako
lepo, da so bhakte želeli peti še in še. Prišli smo do kratkega
podaljška, a je nato bilo treba vseeno končati, ker so bile na
programu še druge točke.

Sledilo je predavanje Purnačandre Gosvamija, ki nam je predstavil
nekatere skrivnosti povezane s Krišnovo pojavitvijo. Predavanje pa so
še dodatno popestrili bhakte, ki so odigrali del tega, kar je Gosvami
povedal. Bilo je zelo zanimivo, pa tudi kakršna koli monotonija, ki bi
jo utegnil nekdo čutiti med predavanjem, je bila s tem vsekakor
razpršena.

Nato je potekalo kopanje Božanstev, ki so ga izvedli usposobljeni
brahmane, ostali pa smo peli Hare Krišna in recitirali Brahma-samhito.

Zatem je bila na programu projekcija o Vrindavani, ki jo je pripravil
Tapta-kančanadi prabhu, sledila pa je še ena kirtana in nato prasadam.

No, sam sem se, seveda v spremstvu bhakt iz Maribora, nekaj pred
dvaindvajseto odpravil proti Mariboru. Kar nekaj avtomobilov je
približno takrat krenilo iz Ljubljane, saj je nekatere bhakte čakala
še dolga pot domov, naslednje jutro pa služba.
Ko smo odhajali, je nedaleč proč parkiral indijski konzul v Sloveniji.
Bil je v spremstvu družine. Lepo smo jih pozdravili. Upam, da so se v
templju imeli lepo.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Kdor lahko umakne čute od predmetov čutne zaznave, kakor želva potegne
okončine v oklep, ima ustaljeno, transcendentalno zavest.
(Bhagavad-gita kakršna je, 2.58)