WWW.HAREKRISNA.INFO

Sobota, 26. jul '08

DRUŽENJE Z BHAKTAMI

Današnji dan je bil zelo dinamičen, poln druženja z bhaktami. Vse to
je šlo do take mere, da sem komaj uspel odmantrati svoje kroge …

Zaradi napovedanih obiskov bhakt smo začeli kuhati že dopoldan. Kar
nekaj ur smo Sudama prabhu, matadži Vinata in jaz preživeli v majhni
kuhinji. Jedi smo nato darovali Giriradži in prav takrat, ko je bila
daritev končana, sta prišla bhakta Davor in matadži Maja iz Zagreba.
Verjetno ni težko uganiti, kaj smo storili najprej … Sedali smo h
kosilu ter se med in po njem lepo pogovarjali. Zatem smo odšli v
tempeljski prostor. Peli in igrali smo pod vodstvom bhakte Davorja.
Bilo je zelo lepo. Nekatere melodije, ki jih je igral nismo še nikoli
slišali, tako da je tudi to dalo poseben okus celemu doživetju. Petju
je sledil pogovor o praktični uporabi filozofije zavesti Krišne v
kompliciranem svetu, v katerem živimo. Nato sta se Davor in Maja
poslovila, saj ju je čakala pot v Zagreb.

No, ko sta omenjena gosta odhajala, pa je že prišla skupina bhakt iz
Reke. Čakal nas je lep duhovni večer, ki smo ga začeli z bhadžani,
nadaljevali pa s proučevanjem verza iz Šrimad  Bhagavatama (SB
1.1.19). V samem verzu so omenjeni modreci, ki imajo okus za
poslušanje duhovnih tem. Tako smo najprej govorili o tem, kaj pomeni
imeti višji okus in ali se pojavlja tudi pri nas. Zatem smo prebrali
Šrila Prabhupadov komentar, v katerem je poudarja razliko med
statičnostjo materije in dinamičnostjo duha.

Za konec pa, tako kot običajno, super prasadam. Znova sta ga
pripravila Satjaki prabhu in matadži Vinata.

Tako se je počasi iztekel dan prepoln druženja z bhaktami, ki smo ga
navadno tako lačni in potrebni …

Hare Krišna!

Gargamuni das

Duša se nikoli ne rodi in nikoli ne umre. Ni nastala, ne nastaja in ne
bo nastala. Nerojena je, večna, zmeraj enaka in prvobitna. Ni ubita,
ko je ubito telo.
(Bhagavad-gita kakršna je, 2.20)

Gospod v Bhagavad-giti (4.11) pravi, da izkazuje Svojo milost
sorazmerno s tem, kolikor se Mu bhakta preda. Pridržuje si pravico, da
se ne odkrije komur koli, razen tistim, ki se Mu predajo. Zato je za
predano dušo zmeraj dosegljiv, medtem ko je daleč daleč stran in
nedosegljiv za dušo, ki Mu ni predana.

(Šri Išopanišad – Mantra 5, komentar)

Živo bitje je sestavni delec Vsevišnjega Gospoda. Ne bi smeli misliti,
da obstaja kot individualna osebnost samo v pogojenem življenju in da
po osvoboditvi postane eno z Vsevišnjim Gospodom. Večno je Njegov
sestavni delec.

(Bhagavad-gita kakršna je, 15.7, komentar)

Četrtek, 24. jul '08

MOJI DNEVI NA KRKU

Rad bi napisal še nekaj besed o mojem bivanju pri prijateljih na Krku.
Že vrsto let obiskujem Sudamo prabhuja In matadži Vinato, ki me zmeraj
z veseljem lepo sprejmeta. Tukaj sem praktično kot del družine.

Moj dnevni razpored je nekoliko drugačen kot v Mariboru, a poskušam
opraviti vse svoje vsakodnevne dolžnosti. Vstanem nekoliko kasneje kot
v Mariboru in jutro najprej posvetim ponavljanju verzov iz svetih
spisov ter nato recitiranju Hare Krišna maha-mantre. Poleg tega
pomagam Sudami prabhuju pri pripravi jedi, ki so darovane domačemu
Božanstvu, Giriradži. Kuhanje je res posebno doživetje …
Včasih skupaj zapojemo pesmi, ki se pojejo zjutraj v templju. Seveda
ne manjka pogovorov. Zvečer znamo tudi skupaj zapeti Giriradži…
Skupaj smo odhajali tudi na kamp, Ratha-jatro in druga Hare Krišna
srečanja, poleg tega pa nas je obiskalo kar nekaj bhakt. Ni nam
dolgčas.

Poleg zavesti Krišne pa je pri meni prisotna še zavest kolena. Vsak
dan moram delati posebne vaje, ki naj bi omogočile rehabilitacijo
poškodovane noge. Koleno moram tudi hladiti z ledom. 10-15 min vozim
kolo, a ne pridem prav daleč … saj gre za sobno kolo. Redno tudi
plavam, kar je po eni strani priporočilo fiziatra, po drugi pa nekaj,
kar imam zelo rad.

Tako nekako minevajo moji dnevi na Krku. Kar prehitro, bi lahko dejal …

Hare Krišna!

Gargamuni das

O Bharatov potomec, Živo bitje pod vplivom določenih gun materialne
narave razvije temu primerno vrsto vere. Njegova vera je določena z
gunami, ki vplivajo nanj.
(Bhagavad-gita kakršna je, 17.3)

»Akrodha« je sposobnost obvladovanja jeze. Človek bi moral ostati
nevznemirjen, tudi če ga kdo izziva, kajti jeza negativno vpliva na
celo telo. Porajata jo guna strasti in poželenje, in kdor je na
transcendentalni ravni, bi jo zato moral biti sposoben obvladati.
(Bhagavad-gita kakršna je, 16.1-3, komentar)

Torek, 22. jul '08

ZNAČILNOSTI SAMOSPOZNANE OSEBE

Tako kot v Sloveniji, se tudi na Hrvaškem udeležim vsaj dveh Hare
Krišna srečanj na teden. Danes sem bil spet v Reki na srečanju v
stanovanju Satjaki prabhuja. Tokrat nas je bilo še nekaj več kot
prejšnič. Med gosti sta bili tudi matadži Madhjana-lila in matadži
Audarja-čandrika.

Začeli smo z bhadžanom, nadaljevali s skupnim recitiranjem sto osmih
maha-manter, temu pa je sledil filozofski del pod taktirko matadži
Vinate. Spomnili smo se štiriinpetdesetega verza drugega poglavja
Bhagavad-gite, v katerem je Ardžuna želel izvedeti, kako lahko
prepozna osebo na transcendentalni ravni, in nadaljevali s
petinpetdesetim. Krišna v odgovoru na Ardžunova vprašanja tukaj omeni
tri značilnosti samospoznane osebe: 1) odrekla se vsakršnim željam po
čutnem uživanju, ki so plod umskega snovanja, 2) ima čisti um in 3)
najde zadovoljstvo samo v jazu. Tako ima čisto transcendentalno
zavest. Prebrali smo še Šrila Prabhupadov komentar v zvezi s tem in
temeljito predebatirali vsako izmed omenjenih lastnosti. Srečanje je
bilo zelo veselo in dinamično, hkrati pa resno, brez nepotrebnega
tavanja v stranske teme.

Za konec pa je bil seveda še prasadam, ki ga je pripravil gostitelj
srečanja, Satjaki prabhu. Verjetno ne rabim posebej poudarjati, da so
se pogovori o duhovnih temah nadaljevali tako med kot po prasadamu.

Hare Krišna!

Gargamuni das