WWW.HAREKRISNA.INFO

Količina soli v eni kapljici se ne more primerjati s količino soli v
celotnem oceanu, kvalitativno pa je sol v kapljici enaka soli v celem
oceanu. Če bi bilo živo bitje enakovredno Vsevišnjemu Gospodu tako po
kvaliteti kot po količini, potem nikoli ne bi moglo priti  pod upravo
materialne energije.

(Šri Išopanišad – Mantra 7, komentar)

Sobota, 26. apr '08

FESTIVAL VITAVAL

Popoldan sem preživel nekoliko drugače, kot običajno. Po Hare Krišna
srečanju v Dravogradu sem se skupaj z bhakto Matejem in matadži
Natalijo odpravil v Rogaško Slatino, kjer je ta konec tedna v
vegetarijanskem hotelu Izvir potekal sejem – festival VITAVAL, ki so
se ga udeležili vegetarijanci in simpatizerji, zdravniki in zdravilci,
umetniki, zaščitniki živali, duhovneži itd. Mi pa naj bi celotno
dogajanje popestrili z bhadžani …

Najbolj zanimiva stvar ob našem prihodu je bila, da so nas bili vsi
zelo veseli, saj so se v preteklosti že srečevali z bhaktami in je
zanje bila naša prisotnost sama po sebi umevna. Vodja celotnega
dogajanja, gospod Kač, nam je v nekaj besedah povedal, kaj počnejo, in
dodal, da je tokrat obisk manjši, kot pa so pričakovali. Postregel nam
je s pijačo in nas želel pogostiti še z večerjo, a smo slednjo vljudno
odklonili.

Malo je bilo treba počakati, da se je v dvorani končalo predavanje in
da je večina gostov pojedla večerjo, zato smo se najprej sprehodili
okrog hotela, pogledali umetnine, ki so jih ustvarjali kiparji in se z
enim izmed njih prav lepo pogovarjali. Nato smo se vrnili v hotel in
hitro pripravili vse potrebno: inštrumente, sedišča in Šrila
Prabhupadove knjige. Sedeli smo kar na tleh, pa tudi ozvočenje v tako
majhni dvorani ni bilo potrebno. V prostoru se je zbralo več ljudi,
kot pa sem sprva mislil, da je udeležencev na samem festivalu …
Sledilo je enourno petje Hare Krišna maha-mantre in nekaterih
vaišnavskih pesmi, v premorih med pesmimi pa sem poskusil pojasniti
nekaj osnovnih stvari na področju duhovnosti. Ljudje so ostali do
konca koncerta, nekaj pa jih je prišlo povedati, da jim je bilo zelo
všeč … Tudi nam …

Hare Krišna!
Gargamuni das

Jaz sem osnova brezosebnega Brahmana, ki je nesmrten, neuničljiv in
večen ter je izhodišče najvišje sreče.

(Bhagavad-gita kakršna je, 14.27) 

Znanje, ki je zelo pičlo in pod vplivom katerega se človek, ki ne
pozna resnice, naveže na eno samo dejavnost kot na vse, kar je, pa je
znanje v guni nevednosti.

(Bhagavad-gita kakršna je, 18.22)

Gospod ima seveda dovolj energije in predstavnikov, ki lahko uničijo
nevernike, v zadovoljstvo pa Mu je, da lahko osebno zaščiti bhakte.
Kadar torej sestopi kot inkarnacija, to stori izključno zato, da
nakloni milost Svojim bhaktam.

(Šri Išopanišad – Mantra 5, komentar)

Petek, 25. apr '08

Imeli smo še eno zelo lepo nama-hatto v Mariboru. Tokrat je srečanje
popestril prihod matadži Adi-lile, ki pa ni prišla sama. Z njo je bil
Taptakančan Prabhu, bhakta, ki je bil rojen v Kalkuti, večino časa pa
je preživel v Vrindavani.

Gosta smo zaprosili, da vodi petje bhadžanov. Uh, je bilo krasno!
Izvrsten pevec je, pa še harmonij igra izvrstno. Njegovo petje me je v
mislih popeljalo v sveta mesta Indije …

V filozofskem delu smo si pogledali osmi verz četrtega poglavja
Bhagavad-gite, ki govori o treh namenih, ki jih Krišna izpolni, ko
sestopi v materialni svet: »Da bi odrešil pobožne, uničil nevernike in
znova vzpostavil religiozna načela, se vek za vekom pojavljam
materialnem svetu.«
Ker pravi, da se pojavlja »vek za vekom« oziroma v vsaki dobi, se je
pojavil tudi v dobi, v kateri živimo, kali-jugi. Sestopil je kot Šri
Krišna Čaitanja Mahaprabhu, a ni igral vloge Boga, temveč je z zgledom
pokazal, kaj pomeni biti popolni Krišnov služabnik. Gospod Čaitanja pa
je poseben še zaradi enega razloga, ki ga opisuje Šrila Prabhupada v
svojem komentarju: »Ta Gospodov avatara nevernikov ne ubija, temveč
jih s Svojo brezvzročno milostjo odrešuje.«

Za konec smo se posladkali še s prasadamom, ki ga je tokrat pripravil
bhakta Gašper.

Hare Krišna!

Gargamuni das

»Apaišunam« je lastnost človeka, ki ne išče napak v drugih in ne graja
ljudi po nepotrebnem. Če kdo kradljivcu reče, da je kradljivec, to
seveda ni iskanje napak, če tako imenuje poštenega človeka, pa je
žaljiv, in tako ravnanje je ovira pri duhovnem napredovanju.
(Bhagavad-gita kakršna je, 16.1-3, komentar)

Ponedeljek, 21. apr '08

PUBLIKA NA KLOPEH

Danes zjutraj sem se odpravil na Koroško. Na cesti nisem srečal
praktično nobenega tovornjaka, zato je potovanje potekalo hitreje kot
navadno ob delavnikih.

V Slovenj Gradcu je sijalo sonce. Na modrem nebu ni bilo niti enega
oblačka. Ekstaza! Še posebej, ko gre za letošnji april …

Namestil sem se na Glavnem trgu, tik pred muzejem. Ko sem pripravil
vse potrebno za petje in igranje, je prišel iz muzeja razred
osnovnošolcev z dvema učiteljicama. Zdel sem se jim zanimiv, zato so
me »obkolili«. Ena izmed učiteljic je takoj prepoznala, da gre za Hare
Krišna in da imamo tempelj v Ljubljani itd. Nato so začela deževati
vprašanja. Zanimalo jih je vse, od obleke, glasbe, filozofije, razlik
v primerjavi z budizmom in krščanstvom itd. Po pogovoru so nekateri
otroci kar ostali ob bližnjem spomeniku in poslušali, dva ali trije pa
so v košarico celo vrglo drobiž.

Nekaj kasneje sem se pogovarjal z znancem Jožetom, ki je danes bolj
ali manj sameval na svoji klopci. Bil je zelo vesel, da me znova vidi.
Govoril mi je, kako se spreminja svet, ki ga vsak dan opazuje in kako
so ljudje vse bolj zaprti vase. Dal sem mu revijo Hare Krišna in med
tem, ko sem spet igral, jo je Jože pozorno bral.

Iz Slovenj Gradca sem se podal še v Ravne na Koroškem, kjer je mimo
prišla matadži Andreja z malim Nitaijem in povedala, da pride danes
njen mož, bhakta Uroš, prej iz službe ter da me vabijo na kosilo. Brez
razmišljanja sem sprejel njihovo povabilo …

No, v Ravnah pa je bilo zanimivo, da so na klopi, ki je bila pet
metrov od mene, ves čas harinama, kar je tokrat pomenilo uro in deset
minut, sedeli srednješolci. Kot kaže se na Koroškem publika, ki jo
zanima petje Hare Krišna zbira na klopeh … Število dijakov se je
spreminjalo in je znašalo od tri do osem. Šalili so se na račun
mimoidočih, tu in tam pokadili kakšno cigareto, pojedli nekaj
sendvičev, podili golobe … in ves čas poslušali Hare Krišna. Zanimivo,
da se iz mene niso norčevali. Nekajkrat so rekli Hare Krišna. Eden
izmed njih je celo poklical svojega prijatelja in mu na pol v šali
rekel, naj pride poslušat »ful dobro muziko«. In prijatelj je res
prišel in skupaj so poslušali, čeprav niso hoteli dati vedeti, da jih
to zares zanima. Tako je bilo do konca harinama, ko nas je vse skupaj
pregnal dež …

Nato sem šel k bhakti Urošu in njegovi družini. Pozdravil sem
Božanstva in Nitaija, matadži Andreja je ravno zaključevala s
kuhanjem. Prav lepo smo se pogovarjali in nato uživali v odličnem
prasadamu.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Živo bitje povsem pozabi na svoje prejšnje življenje, ker pa ga
usmerja Vsevišnji Gospod, ki je priča vsakega njegovega dejanja, lahko
začne delovati, kjer je prenehalo v prejšnjem življenju. Živo bitje
dobi od Gospoda potrebno znanje in spomin, pozabi pa na svoje prejšnje
življenje.

(Bhagavad-gita kakršna je, 15.15, komentar)