WWW.HAREKRISNA.INFO

Žrtvovanja, dajanje miloščine in askeza, pri katerih je človek brez
vere v Vsevišnjega, o Prithin sin, so začasni. Take dejavnosti se
imenujejo »asat« in ne prinašajo koristi ne v tem ne v naslednjem
življenju.

(Bhagavad-gita kakršna je, 17.28)

Petek, 28. mar '08

TESNEJŠA POVEZAVA S KRIŠNO

Današnje Hare Krišna srečanje v Mariboru je popestril obisk Mahi-barte
prabhuja, matadži Šravane ramanije in njunega sina, Gadhaija. V drugi
polovici bhadžanov smo zaprosili Mahi-barto prabhuja, da vodi petje.
Kljub njegovi ponižnosti, je ustregel naši želji. Petje je bilo lepo.
Spominjalo me je na petje njegovega duhovnega učitelja.

Bhakta Vinko je tudi tokrat pripravil video predavanje Šrila
Prabhupade. Slišali smo razlago enega izmed verzov, ki jih je
izgovorila kraljica Kunti. Šrila Prabhupada je pojasnil, da se tudi
bhakta srečuje s številnimi neprijetnimi situacijami, a jih mirno
prenaša in jih izkoristi za še bolj tesno povezavo s Krišno.
Današnja video projekcija je bila verjetno zadnja pred začetkom
jeseni, saj so dnevi vse daljši, poleg tega pa bo naslednji teden že
poletni čas, tako da prostor, v katerem potekajo naša srečanja, ne bo
več naravno zatemnjen. Bhakti Vinku smo se zahvalili, da nam tako
prijazno omogoča poslušanje in gledanje Šrila Prabhupade.

No, pa še to. Bhakta Vinko nas je spomnil, da te dni mineva devet let,
od kar je telo zapustil redni član nama-hatte, zelo resen bhakta in
prijatelj, bhakta Miro. Sam se ga večkrat spomnim. Pogrešam pogovore z
njim …

Pred koncem srečanja je prišla še matadži Aleksandra s hčerkama,
Anando in Mariso. Deklici sta imeli novi pričeski. Ostriženi sta bili
zelo na kratko.
Marisi sem po srečanju rekel, da ima zelo lepo frizuro, pa je
odvrnila: »Ja, tak' ko'  Šrila Prabhupad!«

Za poslastico na koncu sta tokrat poskrbeli matadži Šravana ramanija
in matadži Gandharvika.

Hare Krišna!

Tistim, ki ne poznajo jeze in nimajo materialnih želja, ki so dosegli
samospoznanje in obvladali um ter si vztrajno prizadevajo doseči
popolnost, je zagotovljena skorajšnja osvoboditev v Vsevišnjem.
(Bhagavad-gita kakršna je, 5.26)

Zavračanje načel, ki vodijo do spoznanja Vsevišnje Božanske Osebnosti,
je vzrok vseh padcev v človeški družbi. To je največja napaka, ki jo
lahko zagreši človek, in zaradi nje nam maja, materialna energija
Vsevišnje Božanske Osebnosti, stalno zadaja trpljenje treh vrst.

(Bhagavad-gita kakršna je, 3.37, komentar)

Četrtek, 27. mar '08

IZVOR NESREČE

Današnji dan je bil posvečen novemu delu seminarja Bhagavad-gite v
Brežicah. K Madhu Manohar prabhuju sem prišel nekaj pred začetkom
programa in ga našel na vrtu, kjer je sestavljal rastlinjak. Delal sem
mu družbo in malenkostno pomagal. Ko je končal določeno fazo
sestavljanja, sva odšla v hišo, kjer je bilo v tempeljskem prostoru že
vse nared za srečanje.

Program se je začel na ustaljeni način, z bhadžani, ki jim je sledil
tokrat še nekoliko daljši filozofski del. Predelali smo zadnji del
petega poglavja Bhagavad-gite in tukaj je eden izmed verzov (Bg.
5.22): »Užitki, ki se porajajo ob stiku materialnih čutov s predmeti
čutne zaznave, so izvor nesreče. Taki užitki imajo začetek in konec, o
Kuntijin sin, zato moder človek v njih ne najde zadovoljstva.«
V materialnem svetu smo življenje za življenjem prepričani, in se v
skladu s tem tudi trudimo, da nam bo čutno uživanje prineslo srečo. A
Krišna podaja revolucionarno izjavo in pojasnjuje, da so takšne
aktivnosti izvor nesreče. Kdor je vsaj malo v guni vrline, to z
lahkoto opazi …

Verze in komentarje smo proučili dokaj podrobno in se velikokrat
zaustavili, da bi bolje razumeli posamezne teme. Ena izmed njih je
bila tudi spolnost, saj Šrila Prabhupada omenja (Bg. 5.21, komentar),
da se okrog nje vrti ves svet in da materialist sploh ne more delati,
če ni motiviran z njo. Hkrati pa dodaja, da se Krišne zavestna oseba
ne predaja spolnim užitkom, kljub temu pa dela še z večjim zagonom kot
materialist. Šrila Prabhupada pojasnjuje tudi, da sta duhovno
spoznavanje in spolno uživanje nezdružljiva.

Spolnost je področje, ki ga mora bhakta dobro razumeti in obvladovati,
da bi lahko, v skladu s svojo navezanostjo nanjo, čim hitreje
napredoval.

Čas je minil, kot bi mignil in že smo se znašli pred naslednjo
prijetno nalogo, čaščenjem prasadama, ki ga je znova pripravila zelo
marljiva matadži Madhava Prija.

Hare Krišna!

Gargamuni das

O, ta naša civilizacija!

Beremo o vojnah, o nasilju. Klavnice so vedno krvave in polne živali, ki zaman kličejo, da bi se jih kdo usmilil. Pravilo je: kar koli ljudem ustreza. Zanimivo je, da pred nekaj stoletji ženske niso imele duše, niti črnci, potem pa so si jo priborili. Tako so jim morali dušo priznati. Toda živali so nemočne in se ne morejo upreti. V Kali jugi napredujejo bolj agresivni, materialistični narodi. Bolj duhovni, ponižni pa postanejo plen drugih agresivnejših narodov. Prijatelj na Slovaškem mi je povedal, da so v njegovem domu jedli meso samo enkrat na dan.

Drugače pa so jedli živila iz ghija, žitaric, tako da takrat raka nobeden ni poznal. Svoja tla so kot v vedskih časih razkuževali s kravjim blatom. Ljudje so se zbrali in se pogovarjali, peli. Sedaj pa so vsi depresivni, zavistni in se niso več sposobni družiti med seboj. To je bilo le nekaj let nazaj. Sedaj, pod vplivom materializma, so se Slovaki prodali in postali sužnji v tovarnah, kjer delajo za tuje investitorje. Dejansko so sužnji, ker so zvezani z bojem za preživetje, odplačili kreditov itd. Na žalost pa celo duhovne osebe pridno investirajo v sklade, ki so namenjeni večjemu zasužnjevanju ljudi. Pač, ustvari se neki hitri profit. Slovanski narodi so dobili ime Slavi, kar pomeni sužnji, ter so pozabili svoje pravo naravo. Svoje pravo ime smo pozabili. Avstrijci nas še vedno zaničljivo poimenujejo »vindiš«. No vsekakor je bila naša zgodovina slavna, ker je segala naša država preko cele Avstrije. Veneti so bili zelo blizu vedske kulture.

Predolgo so bili pod vplivom drugih narodov, ki so jim prali možgane. Če si govoril nemško, si bil smatran za višji razred, slovenski jezik pa je bil jezik nižjega razreda. Šele pozneje so se zavedli poraznega efekta tega potujčevanja. Tako ljudje  podlegajo videzu, ki ga narekujejo materialistične osebe. Pri krvavem krstu smo zamenjali svoje Bogove kot Svaruna, Peruna in ostale za krščanstvo. Toda kakšna je bila cena. Suženjstvo in stoletje star občutek manjvrednosti. Sedaj materialistični narodi kupujejo podjetja in pokvarjeni sonarodnjaki prodajajo vse, samo da bi zadovoljili svoje pohlepne načrte. Ni jim mar za prihodnost naroda. Slovenci potem delajo za majhne denarje, profit pa gre v tuje države. Ljudje pa so zadovoljni s tem položajem, ker so jim možgani otopeli od pijače, cigaret in prekomernega seksa vsevprek. Zelo veseli smo, da v Sloveniji vidimo le še tuje firme in trgovine in lahko ustvarjamo profit za te tuje investitorje.

Rekli bi, Kali juga ni kaj. Ljudje z nizko moralno normo, negativnim karakterjem in neobvladanim umom se množijo po svetu, ni jim mar, da se planet uničuje. Ni jim mar, da za borih nekaj evrov delajo kot sužnji. Samo, da lahko počnejo, kar se jim zdi, v imenu svobode. Dejansko pa so žrtve svojega lastnega neobvladanega uma. Ljudje se ne želijo več iti v nebesa, ampak se počutijo udobno v peklu. Če pogledamo reklame velikokrat vidimo, da omenjajo peklenske počitnice,  ta je bila tudi zanimiva; Avatarji iz Avatar Pekel, ustvarite svoj avatar, ki ga lahko uporabljate za MSN, Yahoo, Message Board in več. No, zanimiva resnica pa je, da si ljudje zamišljajo, da so avatari, bogovi itd. Toda v resnici so osebe, ki prihajajo iz peklenskih nivojev in hočejo tudi na tem svetu ustvariti peklensko stanje. Svojo zavest moramo osvoboditi, in zato je edina rešitev petje svetega imena. To je edina pot v tej dobi. Ljudje se zatekajo v duhovne organizacije, kjer jih dobro ožamejo za denar, a nikjer ni sledu o duhovnosti. Sledijo lažne inkarnacije, ki nimajo niti dovolj moralnega nivoja, da bi jih lahko smatrali za kulturne ljudi. Vsi hočejo samo dobiček in celo iz duhovnosti delajo le močne poslovne programe, ki jim zagotovijo dobro materialno življenje.

Nihče pa se ne vpraša, koliko dejansko taki duhovni programi zagotovijo dvig na duhovni nivo. Joga dandanes pomeni že vse od teka, seksa itd. Guru tudi ne pomeni več osebe, ki bi nas dejansko lahko dvignila na duhovni nivo. Vse skupaj ustvarja zelo zastrašujoče okolje, zato ljudje preprosto ne mislijo ničesar več, ter se zaprejo v svoje domove, gledajo televizijske limonade in otopijo svoje možgane z alkoholom,  cigaretami in drogami. Toda zakaj ne bi poiskali rešitve in poskušali razumeti pravi duhovni  nivo? Milost Gospoda Čaitanje je tu in vsi bi jo morali sprejeti ter poskušati razdeliti drugim.

Damana Krišna das 

Vdano služenje je podobno semenu, posejanemu v srce živega bitja. Če
živo bitje posluša in poje mantro Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna
Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare, seme
vdanega služenja vzklije, kakor ob rednem zalivanju vzklije seme
drevesa.

(Bhagavad-gita kakršna je, 10.9, komentar)
 

Zaključno in najpomembnejše Vjasadevovo delo je Šrimad Bhagavatam, ki
je pristen komentar Vedanta-sutre. Vjasadeva je zapisal tudi
Bhagavad-gito, ki jo je izgovoril sam Gospod. Ti dve knjigi sta
povzetek vseh razodetih spisov, zato je vsak komentar, ki se ne ujema
z načeli Gite oziroma Šrimad Bhagavatama, neavtoriziran.

(Šri Išopanišad – Mantra 6, komentar)

Sobota, 22. mar '08

NAMA-HATTA V GOSTEH

Danes smo bili člani nama-hatte iz Dravograda povabljeni k Bhanu
prabhuju in matadži Svamini. Čeprav se je že začela koledarska pomlad,
pa so bile vremenske razmere več kot očitno zimske. Na Koroškem je na
primer zjutraj padlo približno petindvajset centimetrov snega …

Bhanu prabhu je nedavno v intervjuju za revijo Hare Krišna med drugim
dejal, da si želi točnih prijateljev, zato smo se trudili, da ne bi
zamujali, a v navdušenju šli v drugo skrajnost in prišli prehitro.

Gostitelja sta Krišni darovala hrano, mi pa smo se zaigrali z otroci –
Lalito, Devi in Nitaijem. Sicer pa se mi je postavljalo vprašanje, kdo
je bolj razigran in večji otrok, otroci ali odrasli? Čakali smo še
bhakto Nenada in matadži Kišori prijo, ki sta zaradi preko ceste
prevrnjenega tovornjaka obtičala v koloni. Ko sta prišla, smo se
odpravili pred Božanstva in začeli s petjem Hare Krišna maha-mantre.
Najprej je petje vodil bhakta Uroš, nato bhakta Matej in nazadnje še
jaz.

Temu je sledil zelo lep pogovor, v katerem je vsakdo (matadži Kišori
prija, matadži Natalija, matadži Andreja, bhakta Uroš, bhakta Nenad,
Bhanu prabhu, matadži Svamini, bhakta Matej in jaz) opisal, kako je
prišel v stik z zavestjo Krišne. Všeč mi je bilo, ker zgodbe niso bile
povedane z dvema, tremi stavki, temveč na dolgo in doživeto. Dosti je
bilo smeha, pa tudi nekaj solz. Zanimivo mi je bilo videti, kako je
vsak na svoj, individualen, način iskal Krišno ter kako Krišna zelo
ekspertno in ljubeče vsakogar vodi bliže k Sebi. Prav zares zmeraj bdi
nad vsakim, zato se nikoli ne bi smeli počutiti same ali celo zavržene…

Pika na i pa je bila, tako kot ponavadi, večerja. Bhanu prabhu in
matadži Svamini sta pripravila ogromno odličnega prasadama, ki smo ga
z velikim veseljem zaužili. Pogovori pa se niso in niso končali. Po
prasadamu se je nadaljevalo tudi igranje otrok … Zelo lepo …

Hare Krišna!

Gargamuni das

Rečeno je, da z materialnimi čuti ni mogoče ne videti, ne slišati, ne
spoznati, ne zaznati Vsevišnjega Gospoda, Krišne. Kdor pa že od
začetka služi Gospodu s transcendentalno ljubeznijo, Ga lahko vidi,
saj se mu Gospod razodene. Vsako živo bitje je le duhovna iskra, zato
ne more videti ali razumeti Vsevišnjega Gospoda.

(Bhagavad-gita kakršna je, 11.4, komentar)