January 2008


Četrtek, 31. jan '08

ČITRAKETUJEV (IN MORDA TUDI NAŠ) PROBLEM

Te dni sem v Šrimad Bhagavatamu bral zgodbo o velikemu Krišnovemu
bhakti, kralju Čitraketuju, ki je po milosti modreca Angire Munija
dobil sina. Otrok je bil izvor velike sreče in nesreče, po zaslugi
Angire Munija in Narade Munija pa tudi duhovnega napredovanja. …

Zanimiva je bila situacija povezana s kraljem Čitraketujem, preden ga
je obiskal modrec Angira. Kralj je namreč imel veliko žena, a nobena
ni rodila potomca in to je bil razlog za njegovo potrtost. Čeprav je
kot kralj imel vse, kar si je lahko zamislil, pa ni bil zadovoljen,
ker je želel sina.

Tudi mi smo v življenju včasih podobni kralju Čitraketuju. Imamo
toliko stvari, izpolnilo se nam je toliko želja, obdani smo lahko z
dobrimi prijatelji, še nikoli nam morda ni bilo tako dobro, kot sedaj
… A samo ena materialna želja nam lahko zagreni celo življenje. Človek
se lahko tako močno osredotoči nanjo, da zanj ne obstaja praktično nič
drugega. Seveda, če smo tako osredotočeni na Krišno, je to ena stvar,
povsem nekaj drugega pa je, če smo tako osredotočeni na nekaj
materialnega, pa naj bo to oseba, stvar, položaj ali kar koli drugega.

Ne bi smeli biti neumni, kot je bil sprva kralj Čitraketu. Dobro
moramo razmisliti, kaj je v našem življenju najvažnejše in se ne
obremenjevati z začasnimi stvarmi. Zanje poskrbimo na ustrezen način,
a niso smisel našega življenja in središče našega obstoja.

Tako nekako … Neprestano je treba biti pozoren oziroma zavesten, sicer
ne bomo nikoli zavestni Krišne.

Hare Krišna!

Vsevišnji Gospod ima v celoti vseh šest vseprivlačnih lastnosti, in ko
bhakta doseže Gospoda, te lastnosti v določeni meri preidejo tudi
nanj. Kraljev služabnik uživa skoraj tako kot kralj. Podobno vdano
služenje Gospodu spremljata večna in neuničljiva sreča ter večno
življenje.

(Bhagavad-gita kakršna je, 14.27, komentar)

Zato Vede narekujejo, da moramo poiskati – uporabljena je beseda
»obvezno« - verodostojnega duhovnega učitelja ali guruja. In kakšna je
kvalifikacija duhovnega učitelja? Da je vedsko sporočilo slišal
pravilno in iz pravega vira. Sicer ni verodostojen. V praksi pa mora
biti čvrsto utemeljen v Brahmanu. To sta dve kvalifikaciji.
(Šri Išopanišad, Uvod)

Načela »ahimse« se drži, kdor ne ovira razvoja nobenega živega bitja.
Duhovna iskra sicer nikoli ne umre, niti po smrti telesa ne, toda ne
bi smeli misliti, da lahko zato ubijamo živali za zadovoljstvo svojih
čutov. Danes ljudje jedo meso, čeprav jim je na voljo obilo žita,
sadja in mleka. Ni jim treba ubijati živali. To velja za vsakogar.
Žival je dovoljeno ubiti samo, kadar ni druge izbire, pa tudi takrat
jo je treba darovati v žrtvovanju. Kadar je hrane dovolj, pa tisti, ki
želijo napredovati v duhovnem spoznavanju, ne bi smeli biti okrutni do
živali.
(Bhagavad-gita kakršna je, 16.1-3, komentar)

Nedelja, 27. jan '08

PRI SANDEEPU

V petek je Hare Krišna srečanje v Mariboru znova obiskal Sandeep
Kumar, Indijec, ki živi v Mariboru. A tokrat ni prišel sam, temveč je
s seboj pripeljal še ženo Mihaelo ter hčerki Sanskriti in Prijo.
Povabili so me, naj jih v nedeljo obiščem …

Tako sem danes res nekaj po petnajsti parkiral pred hišo, ki stoji
skoraj na obronkih Pohorja in vstopil natovorjen z glasbenimi
inštrumenti. Prva mi je prišla nasproti Sanskriti in me odpeljala v
kuhinjo, kjer je Sandeep cvrl purije. Nekaj časa sva se pogovarjala in
ko je zaključil z delom v kuhinji, me je prosil, naj hrano darujem
Krišni. Sandeep je celo daritev lepo pripravil na beli krožnik, ki sem
ga postavil pred Krišnov kipec in Šrila Prabhupadovo sliko ter
izgovoril mantre.

Sandeep je na to nedeljsko srečanje povabil še dva prijatelja, a
prišel je le eden, Branko. Ko sem ga zagledal, sem se ga takoj
spomnil, saj sem pred skoraj petnajstimi leti ob neki priložnosti od
Branka kupil kitarski ojačevalec … stari časi … Kakorkoli že … Branko
je prepoznal, da sem Hare Krišna, ter v pogovoru med drugim omenil, da
je vegetarijanec in da bere Bhagavad-gito.

Vsi skupaj smo zatem odšli v sobo, ki je namenjena duhovnosti in ob
spremljavi instrumentov zapeli Hare Krišna, nato pa smo na računalniku
pogledali del koncerta posvečenega Georgu Harrisonu, kjer so tudi peli
Hare Krišna. Poslušali smo še eno Georgevo pesem, Here comes the sun,
ob kateri so se izmenjevale Šrila Prabhupadove fotografije. Sledil je
zelo okusen prasadam in zanimivi pogovori, za nameček pa sem dobil še
oranžno darilo …

Zanimivo je bilo, da sta Sandeepovi hčerki, ki obiskujeta sedmi in
tretji razred osnovne šole, ves čas bili pri mizi in sodelovali v
pogovorih, ki so potekali v slovenščini, angleščini in malo še v
hindiju.

Ob odhodu so vsi člani družine rekli, naj se še kdaj oglasim in upam,
da se bom res in to kmalu.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Kdor služi Gospodu s čisto vdanostjo, spozna, da je Bog velik in da Mu
je individualna duša podrejena. Njena dolžnost je, da služi Gospodu;
če ne služi Njemu, bo služila maji.

(Bhagavad-gita kakršna je, 12.6-7, komentar)

O Ardžuna močnih rok, kdor čutom omeji stik s predmeti čutne zaznave,
ima vsekakor neomajno inteligenco.
(Bhagavad-gita kakršna je, 2.68)

Demonski ljudje ne vedo, kaj morajo in česa ne bi smeli početi. Ne
poznajo ne čistoče, ne pravilnega vedenja, ne resnice.
(Bhagavad-gita kakršna je, 16.7

Petek, 25. jan '08

NEPRESTANO OBREMENJENI

Na današnjem Hare Krišna srečanju v Mariboru smo po zaslugi bhakte
Vinka znova gledali Šrila Prabhupadov video. Tokrat še eno v nizu
predavanj povezanih z molitvami Kraljice Kunti.

Šrila Prabhupada je med drugim povedal, da je Vsevišnji Gospod, ki je
sicer materialnim očem neviden, postal viden in kraljica Kunti
poudarja, da je ta Vsevišnji pravzaprav Krišna, ki je znan tudi kot
Vasudevov sin, radost Devaki, deček Nande in drugih pastirjev v
Vrindavani, ter radost za krave in čute.

Še ena stvar v Šrila Prabhupadovem predavanju se mi je zdela zelo
zanimiva. Govoril je, kako je Krišna izvor vsega in kako poskrbi za
vsa živa bitja. Zagotavlja vse potrebno, vključno s hrano, tako za
velike slone kot za majhne mravlje. Človek pa je ves čas v tesnobi
glede svojega ekonomskega stanja in gara noč in dan za malo kruha. In
še kadar se zateče k Bogu prosi za … kruh. Ob tem je Šrila Prabhupada
dejal, da ga bodo zaradi teh besed navadni ljudje sovražili, a smisel
človeškega življenja ni v tem, da smo neprestano obremenjeni s
preživetjem in da garamo noč in dan. Človek bi moral osredotočiti
svojo pozornost na Krišno in razviti ljubezen do Njega.

Šrila Prabhupadove besede prežema Krišnov nauk in kdor ga izkoristi,
lahko svoje življenje krona z uspehom.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Next Page »