October 2007


Pravzaprav nikomur ni treba delati ničesar razen tega, da vdano služi
Gospodu. Toda na nižjih življenjskih stopnjah ne moremo takoj začeti z
dejavnostmi vdanega služanja, niti ne moremo popolnoma prenehati
delovati plodonosno. Pogojena duša je navajena delovati za
zadovoljitev čutov, za lastni sebični interes, ki je bodisi neposreden
ali pa razširjen.
(Šri Išopanišad – Mantra 2, komentar)

Sobota, 21. okt '07

NEDELJSKO SREČANJE

  

Še drugo noč sem prespal v Trbovljah pri zelo prijaznima gostiteljema,
Parašurami Prabhuju in matadži Šjamarani. Zjutraj sem se najprej učil
in pripravljal za predavanje, nato pa mantral in gledal, kako
Parašurama Prabhu časti Božanstvo Lakšmi-Nrisimhadeve. Ni lepšega kot
to…

Sredi dneva sem se odpravil na nedeljsko srečanje v Ljubljano. Začelo
se je z okusnim prasadamom, nadaljevalo pa ob šestnajstih z bhadžani,
ki jih je vodil Sandipani Muni Prabhu. Nato so otroci, ob prazniku
povezanemu z Gospodom Ramačandro, zelo lepo zaigrali bistvo Ramajane.

Sledilo je predavanje, v katerem sem obravnaval dva verza iz
Bhagavad-gite (3.36-37):
»Ardžuna je vprašal: O Vrišnijev potomec, kaj človeka pripravi do
tega, da greši celo proti svoji volji, kakor da je priseiljen k temu?«
»Vsevišnji Gospod je rekel: To je samo poželenje, Ardžuna, ki se rodi
iz stika z materialno guno strasti in se kasneje preobrazi v jezo ter
je vseuničujoči gešni sovražnik sveta.«

Zatem je bila Gaura-arati kirtana, ki jo je vodil Džjotirmaja Prabhu.

Čas je hitro mineval in že je bilo treba kreniti proti Mariboru…

Vesel sem bil, da sem po skoraj enaindvajsetih mesecih spet govoril z
Vjasasana v ljubljanskem templju in da sem se zelo lepo pogovarjal s
kar nekaj bhaktami.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Ko govorimo o jogi, govorimo o povezovanju svoje zavesti z Vrhovno
Absolutno Resnico. To vez je mogoče vzpostaviti z različnimi metodami,
zato imajo procesi povezovanja različna imena.
(Bhagavad-gita, kakršna je, 6.46, komentar)

Popolnost lahko doseže, če z opravljanjem svojih dolžnosti časti
Gospoda, ki je izvor vseh bitij in je vsepričujoč.
(Bhagavad-gita, kakršna je, 18.46)

Tisti, ki se iz ponosa in sebičnosti podvržejo strogi askezi, kakršne
sveti spisi ne priporočajo, ki so žrtve poželenja in navezanosti ter
ki v nespameti trpinčijo materialne elemente telesa in Naddušo v njem,
se imenujejo demoni.
(Bhagavad-gita, kakršna je, 17.5-6)

Sobota, 20. okt '07

MIRNA IN VERNA EVROPA

 Danes se je Simpozij verske strpnosti zaključil z okroglo mizo Mirna
in verna Evropa, ki se je začela ob devetnajstih v Domu svobode v
Trbovljah. Žal se je niso udeležili Evangeličani, ki so obisk
odpovedali že pred nekaj dnevi, danes pa je, zaradi bolezni v družini,
udeležbo odpovedal tudi predstavnik Muslimanov. Tako sva izmed
napovedanih verskih skupnosti prišla le predstavnika Budistične
kongregacija Dharmaling in Skupnosti za zavest Krišne.

Večer se je začel z nagovorom organizatorja in napovedjo programa, ki
ga je znova odlično vodil radijec Jean. Pred okroglo mizo je zbrane
nagovoril g. Gulič, poslanec v državnem zboru in glavni pisec v
parlamentu sicer neizglasovane verzije zakona, ki se je nanašal na
vero in verske skupnosti.

Sledil je kakšno uro in pol dolg pogovor s predstavnikoma obeh verskih
skupnosti na temo verske strpnosti. Oba sogovornika sva se strinjala,
da je Slovenija relativno strpna država in to v smislu, da lahko
ljudje svobodno izražamo svojo vero in jo predstavljamo drugim. Po
drugi strani, pa je ta strpnost, tudi med različnimi verskimi
skupnostmi, nekako hladna in ne temelji na duhovnem razumevanju, saj
bi v nasprotnem primeru bila ne le samoumevna, temveč bi se kazala
tudi v konkretnem sodelovanju. Kar se verskih organizacij tiče se mi
včasih zdi, da je pripravljenost za sodelovanje obratnosorazmerna z
velikostjo skupnosti. Sam sem na okrogli mizi poskušal predstaviti
Krišne zavesten pogled na problematiko in debato potegniti bolj v
duhovno smer …

Celoten dogodek je bil popestren še s kratkim filmom, ki je prikazoval
predstavitve posameznih skupnosti na tem Simpoziju, in komentarjem
študenta iz Turčije, ki je, kot tujec in Musliman, podal svoj pogled
na strpnost v Sloveniji in Evropi.

Nocoj je Simpozij obiskala tudi nacionalna televizija. Ekipa Duhovnega
utripa je posnela del pogovora in napravila kratke intervjuje z vsemi
sodelujočimi.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Kdor pa se je rečil navezanosti in odbojnosti ter z upoštevanjem
regulativnih načel svobode obvladuje čute, lahko dobi vso Gospodovo
milost.
(Bhagavad-gita, kakršna je, 2.64)

« Previous PageNext Page »