WWW.HAREKRISNA.INFO

Na poti v Majapur se mi je zgodilo nekaj čudnega. Veliko je bilo beračev a sem jih ignoriral. Potem je na vlak prišel v žafranasto oblečen brahmačari, ki je nosil naokoli sliko Gange in Hanumana. Na njegovem listku napisanem v hindiju sem s težavo razbral, da prihaja iz Hanuman templja v Varanasiju, kjer delajo pudžo Gangi devi. Ta brahmačari je imel zelo močan telesni sij. Bil je popolnoma miren, četudi so ga ljudje odganjali. Jaz sem mu dejal, da mu lahko dam 20 rupij, ker sem ga hotel preizkusiti. Zasmejal se mi je in se zahvalil, da bo lahko služil Ganga devi. Zelo sem bil vesel, da sem srečal neko iskreno osebo, ki ni navezana na materialno obilje, ampak je preprosto vesela, da nekaj dobi za služenje Ganga devi. Srečati tako osebo v Kali-jugi ni tako pogosto, ker te vsepovsod na svetih mestih napadajo z raznimi listki in potrdili za donacije. Pomolil sem se, da bi tudi sam lahko razvil zadovoljstvo v tem, kar pride po volji Krišne in se v meni ne bi razvijal pohlep uživanja na račun bhakti joge. Ter, da bi bil nevznemirjen, če drugi ne cenijo moje duhovne prakse ali pa se iz nje norčujejo. Na lepem pa je prišel jogi z dolgimi lasmi in oblečen v črno tuniko. Njegove oči so bile zelo svetle in izgledal je izredno čist. Malce sem ga ignoriral. Pred tem je prišla neka stara ženska in nisem vedel, ali je iskrena, pa sem jo opazoval. Takoj ko se je nasmehnila, sem videl od tobaka razžrte zobe in se pomolil Krišni, da naj odide in je takoj odšla. Ta jogi pa res izgledal drugačen od vseh beračev. Urejen, z izrednim telesnim sijem, zelo svetlimi očmi. Kar kaže na veliko stopnjo strogosti ali čistosti. Bil sem presenečen. Po vseh telesnih znakih to ni mogla biti čisto navadna oseba. Potem ga je začel moj sosed odganjati. Jaz sem takoj ga zaustavil. Oseba je dejansko bila nevsakdanja. Poiskal sem paket piškotov, ki sem jih kupil, ko se je ves prasadam pokvaril v vročini in mu pokazal, če mu jih lahko dam. Nisem mu hotel dati denarja. Večinoma berači hočejo samo denar. Ta je prikimal in se na široko nasmehnil. Jaz pa sem mu te piškote dal. Njegov obraz je postal popolnoma blažen. Njegove oči so sijale, da sem bil začuden. To ni mogla biti normalna oseba. Na slikah Šrila Prabhupade včasih vidimo zelo velike sijoče oči ali pa na slikah Gospoda Čaitanje v ekstazi. Kdo je bila ta oseba? Začel se je priklanjati in mene je začelo boleti srce. Kako je lahko nekdo tako hvaležen za paket piškotov. Kazal je tako veliko stopnjo ponižnosti, da sem se počutil kot zadnji drek. Ni težko igrati simptome ekstaze, kakor občasno to vidimo v Vrindavanu in drugje. Toda simptomi te osebe niso bili običajni. Jaz mu darujem odprt paket piškotov, on pa kaže tak zanos, kot da bi bil to neki zaklad. In kar je bilo še bolj presenetljivo, izgledal je dobro, ni bil izstradan.

Izgledal je zdrav, tudi ne suh. Malce atletski. Potem je hitro izginil, samo malce sem se obrnil stran. Ves večer sem v mislih premišljeval, kdo je bila ta oseba. Jaz sem bhakta in nimam nitiodstotka njegove čistosti in ponižnosti. Spomnil sem se na Šrila Bhaktivinoda Thakurja, ki je na koncu življenja prosjačil celo od svojih sovražnikov, samo da bi lahko bolje služil Gospodu Krišni. Mogoče bom v nekem prihodnjem življenju uspel razviti malce čistosti. Spomnil sem se kakšen ponos in negativne kvalitete sem imel pred začetkom duhovne prakse in kako sem se potem s procesom uspel malce prečistiti. Srečanje z tem jogijem pa je bila realizacija, ki mi je odprla kar nekaj stvari v razumevanju transcendiranja materialne dualnosti.

Sreda, 26. sep '07

Sreda, 26. sep '07

SOŠOLEC

Na samem začetku harinama se je ustavila soseda Tatjana, me lepo
pozdravila in mi v roko dala desetaka. Bil sem presenečen, ker jo
vidim v centru mesta in ker je dala tako velikodušni prispevek.
Izmenjala sva še nekaj besed in odšla je naprej.

Takoj za njo se je ustavila starejša gospa. Štela jih je vsaj
sedemdeset. Imela je filozofsko vprašanje. Zanimalo jo je, zakaj nekdo
danes trpi in ali je to mogoče posledica delovanja v prejšnjih
življenjih. Pa sem lahko malo povedal o karmi in reinkarnaciji, čeprav
se je videlo, da ji te teme niso tuje. Lepo je bilo videti tudi to, da
išče odgovore na življenjska vprašanja oziroma da poskuša njati
razlage za dogodke, ki jim je bila priča v tem življenju. Na koncu sem
ji dal revijo Hare Krišna, ki je je bila zelo vesela.

Par srednjih let se je zanimal za CD, na koncu pa kupil dišeče palčke …

V drugi polovici harinama pa sem se pogovarjal s Petrom, sošolcem iz
osnovne šole. Zmeraj je bil zelo inteligenten in dejaven. Ko sem se z
njim nazadnje pogovarjal, je bil njegov zakon v veliki krizi, danes pa
sem izvedel, da je že nekaj časa ločen. Sicer ima Peter podjetje, ki
izdeluje kovaške izdelke. Je lastnik in šef, ki ima pod seboj osem
zaposlenih. Po eni strani zelo lepo, po drugi pa pravi, da je njegovo
delo izjemno stresno in da nima časa za nič drugega v življenju. Kot
kaže ni res nikomer v tem svetu lahko … Vseeno si je vzel nekaj minut
časa za pogovor, nato pa so ga že klicale obveznosti …

Hare Krišna!

Gargamuni das

Dejanja, ki jih človek opravlja v skladu s svojimi predpisanimi
dolžnostmi, kakor so opisane v razodetih spisih, se imenujejo karma.
Dejanja, ki ga osvobodijo iz kroga rojevanja in umiranja, se imenujejo
akarma. Dejanja, s katerimi zlorablja svojo svobodo, pa se imenujejo
vikarma in vodijo v nižje življenjske oblike. Od teh treh načinov
delovanja si razumen človek izbere tisto, ki ga osvobaja od spon
karme.

(Šri Išopanišad – Mantra 2, komentar)
 

Zanimiv dokumentarec o dečku, ki se spominja preteklega življenja

In če hočete spoznati Krišno s proučevanjem vedske književnosti, vam
ne bo uspelo. Lahko da je mogoče, vendar je zelo težko. Znanje o Njem
pa zlahka dobite od Njegovega bhakte. Njegov bhakta vam Ga lahko
izroči: »Tu je, vzemi Ga.« Taka je moč Krišnovih bhakt.

(Šri Išopanišad – Uvod)

SLEPA VERA

Na popotovanju iz New Delhija v Mumbai smo mantrali. Nato se je en Indijec, ki naj bi bil jain - impersonalna filozofija, ki ima vrhunec v nenasilju, začel norčevati. Govoril je, da je Krišna samo nek človek, ki se je izdajal za Boga, v resnici pa je Durga - materialna energija najvišja. Moja žena se je z njim pogovarjala v hindiju, vendar ga ni mogla prepričati. Samo dejala mu je, da se ni dobro norčevati in naj se vsakemu pusti svojo vero. Jazsem ga direktno vprašal, na kateri sveti knjigi temelji njegova izjava, kajti Jainisti nimajo Durge za vsevišnjo silo. Zelo se je vznemiril in še en mlajši Indijec, njegov sin, mu je priskočil v pomoč.

Toda tudi s skupnimi močmi nista mogla potrditi svoje trditve. Nato sem jim dal poleg jainističnih šaster možnost podkrepiti svoje izjave na podlagi Ved, Upanišad itd. Jaz sem citiral par virov, kjer se točno vidi, da materialna energija ni vsevišnja. Potem sta skupaj spravila par zgodb, ki naj bi jih videla v nekem hindi filmu. Vse skupaj je postalo zelo smešno. Jaz sem jim povedal iz Skande Purane, kako Gospod Šiva govori svoji ženi o tem, da sta oba sluga Krišne. No bila sta trmasta, vendar sta imela zaprta usta. Za konec sem ju vprašal, kakšno jenjuno razumevanje o stvarjenju univerzuma, na kar sta samo debelo gledala in me vprašala, da naj jim jaz razložim. Jaz nisem hotel izgubljati več časa, ker tako ali tako nista bila pripravljena sprejeti ničesar. Videla pa sta, da bhakte niso sentimentalni in lahkokatero koli svojo izjavo podkrepijo z svetimi spisi, logiko, Ljudje so postali zelo naivni in neinteligentni. Zelo redko srečamo nekoga, ki dejansko lahko razloži in podkrepi svojo filozofijo. Zato se z njim zlahka manipulira in ne vidijo niti bistva svojega verovanja, kaj dabi govorili o dejanskem duhovnem znanju. Potovanje z vaišnavsko obleko je vedno priložnost za konfrontacijo in razjasnitve mišljenja drugih. V Sloveniji pa je velikokrat dovolj, če nosimo šikho, to je čop na zgornjem delu glave. Potem se hitro najde kdo, kateri čudno gleda in včasih tudi vpraša. Šrila Prabhupada je dejal, da je vaišnava tisti, ki druge spomni na Krišno, na duhovno realnost. Zato se ne bi smeli sramovati nositi vaišnavske znake. Če sami nimamo dovolj poguma, da bi se predstavili v javnosti kot vaišnava, kako bomo potem lahko komu predstavili nespremenjeno znanje, ki ga je dal Šrila Prabhupada.

Damana Krišna das 

Torek, 25. sep '07

SONČNO CELJE

Danes sem pel in igral v Celju. Sončen dan je bil, precej toplo in
veliko ljudi na cesti.

Takoj po začetku harinama mi je pristopil visoki dolgolasi moški
nekoliko temnejše polti. Spominjal me je na Južno ameriške indijance,
ki včasih igrajo po slovenskih ulicah. Sva se nakeko uspela
sporazumeti kar v slovenskem jeziku. Kupil je CD in dišeče palčke …

Približno pol ure za tem se je ustavil mladi moški in me vprašal, kako
se ljudje odzivajo na moje početje. Odgovoril sem mu, on pa je
povedal, da ljudje, kljub temu, da se trudijo, težko sprejemajo
drugačnost. Navedel je nekaj praktičnih primerov iz svojega življenja.
Za samo zavest Krišne pa se ni pretirano zanimal. Na koncu je v
košarico vrgel kovanec in mi zaželel srečo.

Predme je prišla tudi starejša ciganka, ki skupaj s hčerko po ulicah
išče »žrtve«, ki želijo, da jim prerokuje prihodnost … ob ustreznem
plačilu, seveda. Gledala me je, malce migala z glavo in po kakšni
minuti iz žepa potegnila kovanec ter ga položila v košarico.

Tik pred koncem pa sem se pogovarjal z matadži Mathura Kišori, ki je
bila na sprehodu s psom in otrokoma. Bila je vesela, da se poje Hare
Krišna tudi v Celju. Rekla je, da bi tudi sama rada ves dan pela Hare
Krišna. Tudi v druge kraje bi šla, a ne more zaradi otrok. Pa sem ji
poskušal pojasniti, da lahko v vsakem položaju poje Hare Krišna, tudi
z otrokom v rokah.

Danes pa se mi je zdelo zanimivo še nekaj. Ogromno srednješolcev je
slišalo petje Hare Krišna. Kar nekaj pa se jih je posmehovalo in to na
tipični slovenski način. Ne pred menoj, ampak ko so bili vsaj deset
metrov proč od mene in ko so imeli občutek, da jih ne vidim in ne
slišim. V vsem tem pa je bilo tudi precej pozitivnega. Najvažnejše je
bilo dejstvo, da so nekateri izgovorili Krišnovo ime. Druga stvar je,
da so slišali petje oz. me opazili, kar je precej bolje, kot če me ne
bi opazili ali me celo ignorirali. Pa tudi zame je bilo koristno
videti, ali me občasen posmeh moti in če me, v kolikšni meri. Veselila
me je tudi misel, da bodo tisti, ki danes malce posmehljivo pojejo
Hare Krišna, kmalu resno peli v družbi bhakt in želeli sporočilo
zavesti Krišne prenesti še drugim.
Spomnil pa sem se tudi svoje mladosti, ko so nekateri znanci postrani
gledali na zavest Krišne, meni pa se je zdela neverjetno privlačna.
Navzven se to seveda ni videlo. Upam, da so bili med mladimi tudi
takšni, ki gledajo na podoben način, kot sem jaz.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Delovanja z zavestjo Krišne ali delovanje za Krišno, pri katerem ne
pričakujemo čutnega uživanja, je najvišja oblika transcendentalnega
delovanja. Že majhen korak na tej poti prinese rezultat, ki ne bo
nikoli izgubljen.

(Bhagavad-gita, kakršna je, 2.40, komentar)