WWW.HAREKRISNA.INFO

Šrimad Bhagavatam 11.5.41

Kdor poišče zavetje lotosovih stopal Mukunde, darovalca osvoboditve, ter se odreče vsem obveznostim in se z vso resnostjo poda na pot vdanega služenja, nima dolžnosti in obvez do polbogov, modrecev, navadnih živih bitij, družinskih članov, človeštva in prednikov.

Petek, 30. mar '07

 
BREŽICE
 
Včeraj popoldan sem se odpravil v Brežice k Madhu Manohari Prabhuju in matadži Madhava Priji. Ko sem prišel, je Madhu Manohara Prabhu pridno delal okoli hiše, nato pa sva se skupaj odpravila na parcelo, kjer goji sadje in zelenjavo.
 
Rajski vrt je obkrožen z gozdom. Takoj sta me prevzela čisti zrak in tišina ter cvetoče sadno drevje. Madhu Manohara Prabhu je posadil nekaj rastlin in v rastlinjaku zalil solato. Ob tem sva se lepo pogovarjala. Na delu parcele je gozd in v njem kraj za duhovne programe, na katere prihajajo tudi duhovni učitelji in drugi Šrila Prabhupadini učenci. Vse skupaj sem tudi malo poslikal…
 
Nekaj pred osemnajsto se je iz službe vrnila matadži Madhava Prija in praktično takoj začela kuhati za petkov Hare Krišna program.
 
Danes dopoldan sva z Madhu Manoharo Prabhujem najprej prekinila post, saj je bil včeraj Ekadaši, zatem pa sva tudi midva pripravljala prasadam. Ker sva bila pridna, sva dokaj hitro končala z delom. Sledil je zanimiv obisk in še bolj zanimiv pogovor.
 
Ob šestnajstih smo začeli z duhovnim programom. Najprej ura bhadžanov, ki ji je sledil seminar Bhagavad-gite. Tokrat smo nadaljevali s Krišnovimi razlagami »gjane« ali znanja o razliki med minljivim telesom in večno dušo ter, poleg duhovnih, izvedeli še za materialne koristi Ardžunovega opravljanja dolžnosti.
 
Ob zelo okusnem prasadamu sem se zelo lepo pogovarjal z bhakto Tonijem in bhakto Jocom, na koncu pa še z bhakto Mirkom. Na srečanje je prvič prišel tudi Mirkov sin Tomaž. Žal se z njim nisem prav dosti pogovarjal, a sem bil srečen, ker je bil videti zadovoljen.
 
Na koncu pa stara pesem. Navadno parkiram avto tako, da me nihče ne more zaparkirati, kar bi mi naj omogočilo, da lahko po programu čim prej in brez vznemirjanja drugih krenem proti Mariboru. A tudi tokrat sem odšel zadnji…
 
Hare Krišna!
 
Gargamuni das

Četrtek, 29. mar '07

Četrtek, 29. mar '07
 
V BOLNICI
 
Pred približno tremi leti sem v Indiji zbolel in moral zato obiskati štiri bolnišnice. Prebadali so me z iglami različnih velikosti. Kmalu za tistim sem preživel še zadnji mesec in pol s svojim duhovnim učiteljem. Ob tem sem večkrat prišel v stik s krvjo, ki je vsebovala virus hepatitisa C.
 
Tako sem se odločil, da grem na pregled, s katerim bi ugotovili, ali so določeni virusi (kot so virusi hepatitisa B in C, HIV ipd.) prisotni v telesu.
 
Ko je v ponedeljek prijazna gospa s krvjo polnila epruveto za epruveto, mi je povedala, da je pred več kot desetletjem v Istri spoznala bhakto. Tam je prvič slišala za zavest Krišne. Vprašala me je, v kaj pravzaprav verjamemo in povedal sem ji, da poskušamo prebuditi uspavano zavest Krišne, Boga, tako pri sebi kot pri drugih živih bitjih. Ker sem bil v dhotiju, jo je zanimalo, ali moram biti tako oblečen. Pojasnil sem, da taka obleka ni obvezna, da pa sem menih in je to moja »uniforma«. Zdravniškemu delavcu, ki ima prav tako svojo »uniformo« ni bilo treba reči nič več. Takoj je razumela. Na koncu pogovora sem jo še vprašal, ali ji smem dati vizitko za internetno stran harekrisna.info in z veseljem je privolila.
 
Danes sem šel po prve izvide in se v čakalnici lepo pogovarjal z damo in mlajšim fantom. Že nekaj časa imata hepatitis. Ona B in on C. Pa je treba živeti s temi organizmi, ki lahko v skrajni fazi povzročijo tudi smrt. Težko je biti soočen s tem, še posebej kadar ne vidiš, da si sam neposredno »kriv« za to, da si dobil virus. Dami so na primer še kot otroku zaradi zlatenice zamenjali kri in … sklepajo, da je takrat dobila virus hepatitisa.
 
Tudi kot bhakte nismo imuni na take probleme, sprašujem pa se, ali sem pripravljen na takšno preizkušnjo?   Hare Krišna!
 

Bhagavad-gita kakršna je, 2.6, komentar

Zaključimo lahko, da je bil Ardžuna resnično vreden osvoboditve. Dokler človek ne obvlada čutov, si ne more pridobiti znanja, brez znanja in vdanosti Gospodu pa ne more doseči osvoboditve. Ardžuna je imel poleg številnih materialnih odlik tudi vse te lastnosti.

(Bhagavad-gita kakršna je, 6.13-14, komentar)

Vigata-bhih ali brez strahu je lahko samo tisti, ki je popolnoma zavesten Krišne. Pogojena duša se boji, ker je njen spomin okrnjen oziroma ker je pozabila na svoj večni odnos s Krišno. Neustrašen lahko postane samo, kdor razvije zavest Krišne.

Ljubezen med bhakto in Krišno

V Puranah je opisan naslednji dogodek. Ravana je napadal vse vladarje tega univerzuma, vključno s polbogovi. Zaradi blagoslova Gospoda Šive je postal nepremagljiv in vzbujal strah vsem. Ko je napadel Varuno, polboga zadolženega za upravljanje vod, bolezni itd., je ta hotel prositi Vamanadevo za pomoč. Vamanadeva je iz ljubezni do Bali Maharadža bival na planetu Sutala in bil njegov vratar. Varuna mu je pristopil rekoč, da Ravana vznemirja univerzum in da je potrebna pomoč. Vamanadeva pa je odgovoril, da je obljubil Bali Maharadžu, da bo stal ob njegovih vratih in mu bo vedno dajal družbo. Vendar je Vamanadeva odvrnil, da če se Bali Maharadža strinja, potem je pripravljen iti z njim in mu pomagati.
Varuna je odšel k Bali Maharadžu in ga prosil, da resnično potrebuje pomoč Vamanadeve, da bi premagali Ravano. Vendar se Bali Maharadža ni strinjal. Dejal je, da ne more biti brez družbe Vamanadeve, ki mu je obljubil, da bo vedno stal ob njegovih vratih. Varuna je zaman rotil, vendar Bali Maharadža ni popustil. Tudi ko se je vrnil k Vamanadevi, je ta odvrnil, da brez privolitve Bali Maharadža ne bo zapustil tega mesta.

Odnos med Krišno in bhaktami je zelo globok in mističen. Oseba, ki je popolnoma neodvisna in vsemogočna, je vezana z ljubeznijo svojih bhakt. Bhakta ne more živeti brez Krišne in Krišna ne more živeti brez svojega bhakte.

Nedelja, 25. feb '07

 
SRAKA
 
Popoldan sem se oglasil pri bhakti Adiju na Lešah, da na Škodi odpravi težave z zavorami.
 
Med popravilom je priletela sraka. Bila je udomačena, ker je ni bilo prav nič strah. Takoj je začela stikati naokrog. Najbolj všeč ji je bilo svetleče (kromirano) orodje. Poskušal sem jo zamotiti s čem drugim, da Adi slučajno ne bi ostal brez orodja. Našel sem kos aluminijaste folije. Sprva ji je bil zanimiv, a je interes zanjo kmalu splahnel. Vrnila se je k orodju. Najbolj všeč so ji bili tisti ključi, ki jih je lahko komaj premikala ali pa jih sploh ni mogla premakniti.
 
Spominjala me je na človeka, ki ga zanima le zunanji blišč. In to predvsem tiste stvari, katerih breme komaj nosi ali pa ga sploh ne zmore. Tako si človek, v želji po zunanjem blišču, priskrbi veliko hišo, novi avto ali kaj podobnega, a mora zato zelo trdo delati in še vzeti kredit. Tako ima zunanji blišč, živi pa »na kruhu in vodi«. Živi pod pritiskom in v tesnobi, če mu omeniš duhovnost, pa pravi: »Kaj mi filozofiraš! Nimam jaz časa za to!«
 
Toda človeško življenje je namenjeno samospoznavanju. Seveda je treba poskrbeti tudi za materialno plat, a v skladu z načelom: »Preprosto življenje in globoko razmišljanje.« Na ta način ostaja dovolj časa in energije za prebujanje zavesti Krišne.
 
Nauk: Človek, ne bodi sraka!
 
Hare Krišna!
 
Gargamuni das
 

Materialni svet se včasih primerja z oceanom nevednosti, včasih pa z gorečim gozdom. V oceanu se mora še tako vešč plavalec zelo truditi, da bi preživel. Kdor pride in ga potegne iz vode, je njegov pravi rešitelj.

Plodonosne aktivnosti in duhovna pot vdanega služenja

Če pogledamo na eni strani drugi verz Šrimad Bhagavatama, ki se začne z dharma kaitava projita nirmatsaram satam vidimo, katere kvalitete si moramo pridobiti, da bi lahko pravilno razumeli Šrimad Bhagavatam. Dharma projita kaitava pomeni vse religije, ki zakrivajo pravi namen duhovnega življenja so izključene iz Šrimad Bhagavatama. Nirmatsaram pomeni brez zavisti, kar Šrila Prabhupada zelo lepo komentira kot zavist, ki povzroča tekmovanje živih bitij in povzroča tako imenovani boj za obstanek. Ta boj za obstanek se je v modernem času sprevrgel najprej v fevdalizem in potem kapitalizem, kjer se posnema živalske tendence poskusa nadvlade in izkoriščanja drugih živih bitij, za izboljšanje lastnega čutnega zadovoljstva. Ko je Gospod Brahma ustvarjal svet, je ustvaril štiri sloje, ki prekrijejo čisto dušo, da bi se lahko poistovetila s tem minljivim svetom. Prvi sloj tamišra predstavlja jezo in zavist na Gospoda Krišno kot prvobitnega uživalca. Živo bitje poskuša kljubovati Krišni ter prevzeti njegov položaj uživalca ali mu biti enakovredno. Zaradi tega pozabi na svoj izvorni položaj delčka Krišne. Drugi sloj andha-tamišra je nadaljevanje prvega sloja. Ker živo bitje pozabi na svojo pravo naravo, namreč duhovno dušo, ki je sluga Krišne, mora dobiti novo namišljeno zavedanje in identiteto. Ta nova identiteta je smatranje, da smo materialno telo ter, da je smrt konec vsega obstoja. Zaradi tega prekrivala živo bitje smatra, da mora uživati v tem svetu na največji možni način, ker je v njem praznina in strah ter prvotna zavist. Ne zaveda se obstoja odgovornosti in zapletanja v reakcije svojega delovanja, ker misli, da se vse konča s smrtjo. Tamišra in andha tamišra prekrivala obstajata s pomočjo tamas prekrivala, ki povzroči popolno pozabo duhovne realnosti in prave identitete. Zaradi teh treh prekrival potem nastane prekrivalo moha ali iluzija, ko živo bitje sprejema svet preko telesnega koncepta in misli »Jaz sem to telo in vse pripada temu telesu« ter zaradi tega tekmuje in se prepira z drugimi. Tako je vsakdo, ki se nahaja v materialnem telesu, podložen izzivu teh prekrival. (more…)