WWW.HAREKRISNA.INFO

Bhagavad-gita kakršna je, 6.10, komentar

Klikni sliko za povečavo

Krišne zavesten človek dobro ve, da vse pripada Krišni, zato si nikoli ničesar ne lasti. V tem stanju nima sebičnih želja. Sprejme samo to, kar je ugodno za razvijanje zavesti Krišne, in zavrže vse, kar je neugodno. Ker je na transcendentalni ravni, mu ni mar za materialne stvari, in ker se ne druži z ljudmi, ki niso zavestni Krišne, je zmeraj sam. Kdor je zavesten Krišne, je torej popoln jogi.

Tri modrosti  

Klikni sliko za povečavo 

V ta pekel vodi troje vrat: poželenje, jeza in pohlep. Vsak razumen človek bi se jim moral odreči, saj so pogubna za dušo.
(Bhagavad-gita kakršna je, 16.21)

Poseben pomen ima tudi beseda Madhava, mož boginje sreče, s katero je Ardžuna nagovoril Krišno. Želel Mu je namigniti, naj ga kot mož boginje sreče ne napeljuje na dejanja, ki mu bo nazadnje prineslo nesrečo. Toda Krišna nikoli ne prinese nesreče nikomur, še najmanj pa Svojim bhaktam.
(Bhagavad-gita kakršna je, 1.36, komentar)

Ustvarjena živa bitja so raznih vrst, kot so polbogovi, ljudje in nižje živali, vse pa morajo uživati oziroma trpeti posledice svojih preteklih dobrih in slabih dejanj. Gospod jim samo omogoči takšno delovanje in da zakone, po katerih delujejo gune materialne narave, nikakor pa ni odgovoren za njihova pretekla in sedanja dejanja.
(Bhagavad-gita kakršna je, 4.14, komentar)

Tridnevni festival  ob dnevu pojavitve

ŠRI KRIŠNE ČAJTANJE MAHAPRABHUJA

Hare Krišna Center

Žibertova 27, Ljubljana

petek, 2.3.2oo7 - program

17.30 Predavanje
18.30 Gaura aratik kirtan - ples pred božanstvi
19.00 NAMA JAGJA - meditativna glasba
20.30 Prasadam - vegetarijanska pojedina

Vajšnavsko novo leto (521) - sobota, 3.3.2oo7 - GAURA PURNIMA - program

14.30 Abhišeka in bhadžani - meditativna glasba
16.20 Predavanje
17.30 Gaura aratik kirtan - ples pred božanstvi
19.00 Prasadam - vegetarijanska pojedina

nedelja, 4.3.2007 - program

14.00 Gaura Purnima maha prasadam - vegetarijanska pojedina
16.00 Kulturni program v zadovoljstvo Šri Krišne Cajtanje Mahaprabhuja:
Bhadžani - meditativna glasba
Posebna glasbena točka
Nastop vajšnavskih otrok
Rasa lila - ples Bharat Natjam

(Dramska igra)

18.30 Sladko presenečenje

Vljudno vabljeni! 

Nedelja, 25. feb '07

 
SEMINAR BHAGAVAD-GITE
 
Tokrat smo imeli zadnje srečanje maratonskega proučevanja Bhagavad-gite, kakršna je, ki je potekalo po učnem načrtu imenovanem Bhakti šastri. Bhagavad-giti smo vsako nedeljo namenili tri ali štiri ure, bhakte pa so poleg tega pred vsakim srečanjem prebrali snov, ki je bila obravnavana v nedeljo, in odgovorili na vprašanja za domačo nalogo. Prav tako so se zelo pridno učili glavne verze tega velikega pogovora med Krišno in Ardžuno.
 
Danes smo od Krišne slišali za izjemne rezultate pridiganja, proučevanja in poslušanja Bhagavad-gite. Veliki ačarja Šrila Baladeva Vidjabhušana pa je zaključil svoj komentar k temu delu z izjavo, da se je potopil v morje Bhagavad-gite in da se zaradi občutkov velike radosti ne more dvigniti iz njega.
 
Upam, da bomo še naprej ostali v tesnem stiku z Bhagavad-gito in v njej zmeraj iskali odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujemo na duhovni poti.
 
Vsa slava Bhagavad-giti! Vsa slava Šrila Prabhupadi!
 
Hare Krišna!
 
Gargamuni das
 

Mohini Murti in vzrok materialnega trpljenj

V Šrimad Bhagavatamu lahko vidimo razliko med polbogovi in demoni. Polbogovi so delovali v skladu z navodili Višnuja, demoni pa so hoteli delovati samo za svoje lastno dobro. Ko so demoni dobili nektar iz rok Dhanvantarija so se takoj začeli prepirati. Vsak je začel vzklikati: Jaz sem prvi, ti nisi. (more…)

Komentar komentarja  

Komentar bralke 

Lep pozdrav!

mene samo nekaj zanima. tukaj na strani vam piše: pomagaj si sam in pomagal ti bo bog.?????????????????????????
zdaj mi pa vi povejte kako si boš pomagal sam če,nikakor ne dobiš službe, ki bi jo opravljal ob šoli,nimaš niti toliko denarja da bi lahko normalno živel,živiš sam z mamo, ki jo razjeda bolečina, ker ne more svojemu otroku nuditi, skoraj nič razen svoje neizmerne ljubezni,ne upaš si ji izpovedati svojo bolečino, ker te je strah, da bo zato še bolj trpela,prosiš boga naj ti da vsaj upanje v boljše razmere v življenju, in nasploh se trudiš po svojih najboljših močeh. V življenju se počutiš, kot en navaden…….., gledaš kako se bogati zmrdujejo nad svojim denarjem da ga imajo premalo, hkrati pa gledaš kako so ljudje po svetu lačni in nimajo strehe nad glavo.
meni je ta ideja: POMAGAJ SI SAM IN POMAGAL TI BO BOG, enanavadna filozo………….
ne pritožujem se nad vašo stranjo in vesela sem da obstaja, vsaj za tiste ki imajo še nekaj upanja. Ne vem zakaj to pišem in vem da bo to takoj izbrisano!
Lep pozdrav!
hvala za razumevanje!
maycy

Odgovor Gargamuni Prabhuja 

Lep pozdrav, maycy!
 
 
Zanimivo ime … maycy. Praviš, da te ima mama zelo rada, zato dvomim, da je to tvoje pravo ime. Morda gre za »Majči«… Kakorkoli že … če gre za pravo ime ali ne, ali pa če se sploh ne podpišeš, je to vsekakor tvoja izbira in pravica.
 
 
Kar se tiče tvojega komentarja, bi rad najprej povedal, da je v njem rek, »Bog pomaga tistim, ki si pomagajo sami«, vzet iz konteksta in da mu daješ drugi, novi pomen.  
 
O čem pravzaprav govori ta rek? Kaj se skriva za Šrila Prabhupadino uporabo teh besed? Sam pregovor je sestavljen iz dveh delov: 1. »pomagaj si sam« in 2. »Bog ti bo pomagal«. Poskusili ju bomo osvetliti, saj ju je mogoče pravilno razumeti ali pa njun smisel povsem zgrešiti. Žal je napačno razumevanje bolj pogosto. (more…)

Petek, 23. feb '07

ISKANJE SREČE

Tokrat smo se odločili, da ne bomo imeli srečanja v Mariboru, temveč da bo cela mariborska skupina odšli na javni program v Celje. Ob pol šestih smo se zbrali pred Domom ustvarjalnosti mladih in se z dvema avtomobiloma podali na pot.

Javna prireditev je potekal v Celjskem domu, gost večera pa je bil Šrila Prabhupadin učenec, Purnačandra Prabhu. Bhadžanom in plesu je sledilo njegovo predavanje, v katerem je med drugim povedal, da bhakti-joga zajema vse druge joge in to tudi lepo pojasnil.

Zelo všeč mi je bila zgodba o lastniku farme, ki se je v času zlate mrzlice odpravil iskati zlato. Iskal ga je po vsej deželi, prehodil planine ter nazadnje prišel do morja, kjer je zaradi izčrpanosti in lakote umrl. Med njegovim iskanjem zlata so služabniki skrbeli za kmetijo. Ko so nekega dne peljali konje in mule k reki, da se napoje, so v pesku videli nekaj svetlečega. Izgledalo je kot zlato. Zraven je bil še en podoben kos. In še eden … Nesli so jih k zlatarju, ki je potrdil, da gre za pravo zlato. Skupaj so se vrnili na farmo, začeli kopati in našli ogromne količine zlata.
Lastnik farme se je odpravil iskati zlato, ki pa ga ni našel, toda že prej je sam bival na rudniku zlata. Podobno išče človek srečo v vseh mogočih zunanjih stvareh, a je tam ne najde. Prava sreča je že v nas. Potrebujemo le postopek, proces, ki nam omogoči, da jo lahko neprestano izkušamo.

Predavanju je sledilo odgovarjanje na vprašanja, še en bhadžan in sladka pokušina.

Hare Krišna!

Gargamuni das

Bhagavad-gita kakršna je, 12.16

Moj bhakta, na katerega ne vpliva tok vsakdanjih dogodkov, ki je čist in vešč svojega delovanja, ki ne pozna skrbi in trpljenja ter ne stremi za nikakršnimi rezultati, Mi je zelo pri srcu.