WWW.HAREKRISNA.INFO

V enem izmed verzov Brahma-samhite je rečeno, da santa – sveta oseba,
ki je razvila ljubezen do Šjamasundare, Krišne – neprenehoma misli na
Gospoda v svojem srcu. Ko nekdo v procesu joge dejansko doseže
samadhi, neprestano misli na Višnuja – Gospodovo obliko v svojem srcu.
Tako postane prevzet s to mislijo.
(Vrhunski sistem joge – Prvo poglavje)

Končni cilj življenja je Višnu, Krišna, Vsevišnja Božanska Osebnost. V
enem drugem verzu bo Prahlada Maharadža dejal: »Ljudje v materialnem
svetu so očarani z materialno energijo, in zato ne poznajo cilja
človeškega življenja. Zakaj? Očaral jih je sijaj Gospodove zunanje
energije in pozabili so, da to življenje ponuja možnost razumevanja
najvišjega cilja popolnosti – Višnuja.«
(Spoznanja Prahlade Maharadže – Prvo poglavje)

Ko govorimo o zunanji energiji ali materialni naravi, se lahko
vprašamo: »Čigava energija? Čigava narava?« Materialna energija ali
narava ni neodvisno aktivna. Takšna zamisel je smešna. V Bhagavad-giti
je jasno rečeno, da materialna narava ne deluje neodvisno. Ko budalo
zagleda stroj, lahko pomisli, da le ta deluje avtomatsko, vendar v
resnici ni tako. Obstaja nekdo, ki upravlja s strojem, čeprav ga
včasih zaradi našega nepopolnega vida ne moremo opaziti.
(Darilo brez primere – Prvo poglavje)

Zakaj bi si morali goreče želeti, da razumemo Višnuja, Boga? Prahlada
navaja naslednje razloge: »Višnu je najdražja oseba, in to smo
pozabili.« Vsi mi iščemo nekega dragega prijatelja – vsak išče to.
Moški išče dragega prijatelja v ženski, ženska pa v moškem, ali pa
moški išče dragega prijatelja v moškem, in ženska v ženski. Vsak išče
dragega prijatelja. Zakaj je to tako? Iščemo sodelovanje dragega
prijatelja, ki nam bo pomagal. To je del boja za obstanek in je nekaj
povsem naravnega. Ne vemo pa, da je naš najdražji prijatelj Višnu,
Vsevišnja Božanska Osebnost.
(Spoznanja Prahlade Maharadže – Prvo poglavje)

V vedski literaturi je reinkarnacija duše osrednja točka pri razlagi
človeške usode. In logika te razlage je očitna, ko vzamemo v obzir
preprosto vprašanje kot je: Zakaj se en otrok rodi bogatim staršem v
ZDA, medtem ko se drugi rodi stradajočim kmetom v Etiopiji? Samo
doktrina o karmi in reinkarnaciji – nagradi in kazni, ki se vleče
skozi veliko življenj—– z lahkoto odgovarja na to vprašanje.
(Karma – Naravni zakon pravičnosti – Uvod)

Za tistega, ki Me vidi povsod in vse vidi v Meni, nisem nikoli
izgubljen in tudi on ni nikoli izgubljen Zame.
(Bhagavad-gita kakršna je, 6.30)

Tudi živa bitja so ločene ekspanzije Gospodovega Jaza, in ker nekatera
od njih želijo biti gospodarji in Ga oponašati, jim Gospod dovoli
vstopiti v vesoljno stvarstvo, kjer lahko popolnoma izrazijo svoje
nagnjenje k temu, da gospodarijo nad naravo.
(Šri Išopanišad – Mantra 16)

Kdo lahko v sebi ves čas misli na Krišno? To lahko zlahka razumemo. Če
nekoga ljubite, lahko o njem neprestano razmišljate v sebi; drugače to
ni možno. To je opisano v Brahma-samhiti. Kdor je razvil ljubezen do
Boga, Krišne, lahko neprekinjeno razmišlja o Njem. Ko govorimo o
Krišni, morate razumeti, da je On Bog. Krišna se imenuje Šjamasundara,
kar pomeni, da je temne polti kot monsunski oblak in hkrati zelo lep.
(Vrhunski sistem joge – Prvo poglavje)

Ne, nisem popoln. Nihče izmed nas ne trdi, da je popoln – imamo toliko
napak. Ampak ker ne govorimo ničesar izven Krišnovih naukov, je naš
nauk popoln. Smo samo kot poštar, ki Vam prinese denarno nakaznico za
1.000 dolarjev. Ni bogat človek, ampak njegovo popolno dejanje –
njegovo pošteno dejanje – je popolno. Podobno mi nismo popolni; smo
polni nepopolnosti. Ampak ne govorimo ničesar izven Krišnovih naukov –
to je naš proces – in zato je naš nauk popoln.
(Civilizacija v zablodi  - Najti popolno znanje v nepopolnem svetu)