WWW.HAREKRISNA.INFO

VIŠJA INTELIGENCA

Obstajajo različni pogledi na stvarjenje. Eni vključujejo Boga, drugi ne. V tem času sta najbolj popularni dve teoriji: Darwinova teorija evolucije in teorija inteligentnega ali kreativnega dizajna. Darwinova teorija nam je poznana že iz šolskih klopi, kreativni dizajn pa predstavlja modernejšo te-orijo, ki govori o obstoju višje inteligence, ki ima izvorno vlogo pri nastanku življenja, oz. osnovnih gradnikov živih organizmov.

Znanstveniki so med preučevanjem molekul prišli do odkritja tako imenovanega bakterijskega flugelnega strojčka. To je miniaturni stroj,  katerega konstrukcija je v osnovi podobna  gradnji hiše, ki poteka po točno določenem načrtu in zahteva eksa-ktnost. Sestavljanje flugelnega motorja mora potekati v točno določenih pogojih in na točno določen način, kar vodi do specifične kompleksnosti, ki pa po mnenju enega izmed vodilnih zagovornikov teorije inteligentnega dizajna profesorja biokemije dr. Michaela J. Beha (avtorja knjige Darwin Black Box) ni zmožna reduciranosti. V knjigi  jasno dvomi o zmožnosti funkcioniranja Darwinove teorije naravne selekcije in navaja, da integrirana kompleksnost nakazuje na inteligenten dizajn, ter se sprašuje, kako bi lahko naravna selekcija proizvedla takšen miniaturni stroj, ki v svoji kompleksnosti ne more delovati niti brez enega manjkajočega dela.

Kot pri avtomobilu; domorodec bi ob prvem stiku z avtomobilom znal pomisliti, da to vozilo poganja veter ali skrita antilopa. Vendar bi hitro po odprtju pokrova motorja ugotovil, da se tam nahaja nekakšen zahteven stroj, ki nakazuje na uporabo inteligence, in  da vse funkcionira po neki logiki, ter da ima vsak delček stroja točno določeno mesto. Znanstveniki in molekularni biologi, ki zagovarjajo kreativni dizajn  so enotni v razmišljanju, da je takšen kompleksen strojček (flugelna  bakterija) lahko samo proizvod neke višje inteligence oz. podanih ali zapisanih informacij, ki natančno določajo delovanje.

V prejšnjem stoletju je bilo v znanstvenih krogih govora o materiji in energiji. V tem stoletju pa je pridana še informacija. V času ko S.E.T.I. (Inštitut za znanstveno raziskovanje vesolja) išče informacije o izvenzemeljski inteligenci v prostranem vesolju je na drugi strani pred našim nosom enkraten univerzum informacij skrit v celici oz. DNA-ju. Sama kompleksnost DNA-ja in še posebej njen izvor, pa ostaja ena največjih skrivnosti in izzivov moderne znanosti.

Zanimivo je, da inteligentnih info-rmacij zapisanih pred tisočletji, kot so hieroglifi, mogočni Stonehenge itd.,  ne pripisujemo delu časa, vendar z isto metodo mnogi želijo odstraniti inteligenco iz makrobiologije. Prav tako lahko uporabimo analogijo povezave  med računalniškim zapisom in informacijami. V vsej enormnosti programerske kode je rezultat funkcionalni skupek, ki predstavlja delujoče oz. prepoznavno inteligentno programsko orodje. Se pravi, da ves navidezen kaos milijonskih vrstic programske kode vseeno predstavlja  delujoči program oz. programsko orodje. Lahko bi rekli organi-ziran kaos.

V kolikor bi bilo vse posledica kaotičnega delovanja, potem opazovanje sveta skozi trezno  razmišljanje ne pusti ravno dosti prostora za pričakovanje česarkoli racionalnega. Če pa lahko kompleksnost narave in vesolja za trenutek vidimo skozi oči inteligence, potem iskreno začnemo ceniti vso njeno enkratnost, raznolikost in lepoto. Kot v izdelku umetnika. Vemo, da za sliko stoji oseba - inteligenca, ne moremo izničiti ali zanikati tega. Potem vse, kar nas obkroža, naenkrat iz kaotičnega turbulentnega vrveža nerazumljivosti pridobi smiselnost delovanja in name-mbne medsebojne interakcije.

Zagovorniki kreativnega dizajna navajajo, da sam izvor ali pa vsaj teoretično razmišljanje o izvoru informacij, ki spremljajo nastanek in delovanje teh mikroskopskih strojčkov, vodi do metafizičnega odgovora, ki ga podajajo omenjeni znanstveniki: “Naj bo! Če sledimo dizajnu, ta sam pripelje do inteligence oz. kreatorja, Boga.”

Zveni preprosto v svoji ko-mpleksnosti, mar ne?!

Matej Isak; Madan Mohan das

VSAK DOM JE TEMPELJ

Nekaj let sem bival po svetih mestih in ašramih v Indiji, Italiji, Sloveniji itd. Potem pa sem prišel v situacijo, ko sem začel živeti v svojem stanovanju s svojim programom, s svojim denarjem itd. To je situacija, v kateri živi praktično večina ljudi in tudi, če pogledamo Čaitanja lilo, praktično ne beremo niti o enem ašramu, v katerem bi bhakte živeli, ne beremo o gradnji templjev itd. Po drugi strani pa beremo o druženju bhakt, božanskih kirtanih ter skupnem vdanem služenju. Potem v času Bhaktivinode Thakurja beremo po eni strani o odvojenih babadžijih, ki so živeli v gozdu, po drugi strani pa o aktivnih družinskih ljudeh. V času Bhaktisiddhante Sarasvatija so potem prišli v obstoj templji. Tu so živeli entuziastični pridigarji, ki so skrbeli za širjenje duhovnega znanja. Po drugi strani pa so bili tu družinski ljudje, ki so doma prakticirali duhovno življenje in častili Božanstva na domu ter opravljali različne duhovne aktivnosti. Vsi vemo, da je materialni svet minljiv ter telo minljivo, toda oseba s to realizacijo mora potem to realizacijo spraviti v dejavnost. Drugače ta realizacija postane samo neka bežna ideja, ki jo oseba sčasoma pozabi ali pa ima nekje v podzavesti in se z njo nima časa ukvarjati v svojem zaposlenem vsakdanjiku. Vsi predhodni ačarje in tudi Šrila Prabhupada so želeli, da bhakte ustvarijo svoje domove v močne duhovne centre, ki po eni strani zagotovijo njihovo lastno duhovno moč, po drugi strani pa inspirirajo tudi okolico, čeprav ne bo delovanje bhakt nikoli povsem razumljivo tistim, ki niso sprejeli proces vdanega služenja. To sta po eni strani dva različna svetova, po drugi strani pa imata skupne stvari kot
prijaznost, pozornost, ustrežljivost, morala, poštenost, itd.

To so kvalitete, ki jih cenijo tako duhovne kot materialne osebe. Vsak dom bi tako moral biti center duhovnosti, kjer se vse aktivnosti vrtijo okoli vdanega služenja. Poleg tega pa bi morale odsevati močne moralne, človeške kot duhovne kvalitete. To bo ustvarilo pozitivno mnenje oseb, ki ne bi razumele duhovnega delovanja. Tako ljudje mogoče ne bodo razumeli duhovnega delovanja, spoštovali pa bodo naše kvalitete, delovanje in obnašanje, kar je že veliko. Vsa leta sem dobival inspiracijo od bhakt, ki so naredili svoj dom za tempelj in tako sem tudi jaz delovanje v svojem domu usmeril okoli Krišne. Jutranje mantranje, čaščenje Božanstev in aktivnosti, ki
podpirajo vzdrževanje našega telesa in tudi priskrbijo finance za vzdrževanje bivališča, stroške elektrike itd. Tako naše delovanje postane vzrok osvoboditve od telesne koncepcije in ne zapleta. Kar nekaj let sem iskal boljšo lokacijo, da bi svojim Božanstvom lahko nudil boljše pogoje. Leta 2005, ko sem dobil od Vradžavasija v dar Govardhana šile s stopali Radharani in dela stopala Krišne s kravjim stopalom sem jim obljubil, da bom vsekakor poskrbel za boljše pogoje.

Letošnje leto mi je Krišna pomagal najti hišo v Mariboru, kjer bom lahko pod pravimi pogoji zagotovil Božanstvom bolj primerno bivanje. Svoj dom sem že nekaj let nazaj imenoval Murari Gupta Thakur Ašram. Murati Gupta je bila oblika Hanumana v Čaitanja lili in vsekakor je bil on zelo drag in intimni družabnik, ki je razumel misijo Gospoda Čaitanje. Zato sem svoj dom namenil njemu, da bi pridobilo razpoloženje tega velikega bhakte in privzelo nekaj od njegove duhovne moči in prisotnosti. Vsak bhakta bi moral posvetiti svoj dom božanstvom, ter jih častiti v razpoloženju vzvišenih bhakt ter Šrila Prabhupade. Tako bodo v
Sloveniji nastali nešteti templji z zelo močno duhovno energijo. Moja trenutna velika inspiracija so Balarama Hari Prabhu, ki je zelo dejavna oseba. Po drugi strani pa ima zjutraj neverjetno sadhano ter čaščenje Božanstev. Cel dan, tudi pri svojem poklicnem opravljanju,
ves čas v umu ponavlja sveto ime. Druga oseba, ki mi je inspiracija je Baladeva, ali bivši Bh. Borut, ki ima na domu tempelj Džagannathe in je svoj celotni dom spremenil v neverjetno priložnost za druženje bhakt. Kdor se z njim še ni družil zamuja pol svojega duhovnega življenja. Tretja moja inspiracija je Baladeva Vidyabhušana Prabhu z Matadži Lalaso, ki sta v svojem domu ustvarila zelo fin tempelj, v katerem na različne načine častita Božanstva.
Vsi bi morali drug drugega inspirirati in poskusiti na domu narediti čim bolj duhovno atmosfero. Izvajati jutranje čaščenje pred svojim delovanjem in tudi zvečer, ko končamo vse svoje aktivnosti. Takrat lahko tudi v krogu drugih beremo, recitiramo svete spise in se
spominjamo navodil Šrila Prabhupade. To bo največja inspiracija za nas in za druge.

Oh, komplikacije ali Pomoč v našem življenju

Včasih slišimo: Poj Hare Krišna in bodi srečen! Potem slišimo, da moramo biti ponižni in spoštljivi, da bi pravilno peli sveto ime. Ko pa poskušamo malce bolj napredovati v duhovnem življenju potem vidimo, da bi iz pogojenosti pomešane z neznanjem, ki ga spremljajo razne nečiste navade, morali počasi preiti v pogojenost pomešano z vrlino.

Tu pa je včasih težko sprejeti, da je naš obstoj dejansko pod vplivom nižjih svojstev. Ko pa začnemo opazovati smo presenečeni. Svojeglavo muhavo delovanje je velikokrat všeč naši pogojenosti in transcendenca se nam zdi zelo privlačna, ker čutimo, da bi tukaj lahko delovali svojeglavo. Zato sprejemamo del svetih spisov, ki nam ustrezajo, druge pa označimo za nepotrebne ali nepraktične za današnji čas. Ali je to res znak transcendence ali pa bolj neljube resnice, da nas še vedno pogojujejo nižja svojstva? Ali mogoče zato po tolikih letih še občutimo neljube vplive v svojem življenju. Ali pa rajši toleriramo te neljube vplive, samo da nam ne bi bilo potrebno narediti koraka naprej? Bhagavata pot petja, poslušanja, spominjanja Krišne se lahko izvaja v vseh situacijah. Recimo sveto ime lahko pojemo na WC-ju, z namenom, da bi se vedno spominjali Krišne. Vendar ne bi smeli svoje petje omejiti na WC, ker naša zavest na stranišču ne bo najbolj ugodna za petje svetih imen. Zato bi morali vedno strmeti k temu, da svoje čaščenje Krišne usmerimo v okolje, ki je čim bolj čisto in snažno. Velikokrat nam ni čisto jasno, kaj naj bi pomenilo čisto, in kaj snažno. V sanskrtu se ti dve stvari označujeta z besedami suči in muči, kar označuje nekaj, kar je iz vidika transcendence čisto in kar ni. To pa lahko velikokrat zamenjamo.

Čaščenje Božanstev pa zahteva bolj spoštljiv pristop. Tu moramo videti, da vstopi v naše življenje malce drugačen pogled in začeti moramo razlikovati ta dva pojma. Recimo katerega koli Božanstva se ne bi smeli dotikati v nečistem stanju. Minimalni pogoj je, da bi morali imeti čiste roke, usta itd. Po drugi strani pa lahko te stvari kasneje še bolj razširimo. Kdor pride prvič v Indijo iz sterilnega Zahoda, je lahko presenečen, ko vidi stvari ležati naokoli. Na Zahodu smo navajeni videti stvari bolj urejene. Po drugi strani pa bomo začudeni, da se vse osebe redno umivajo ter skrbijo za čistočo, ko na Zahodu velikokrat raje uporabimo parfum, da prikrijemo dejstvo, da se par dni nismo dobro stuširali. Zahod je naredil iz srednjega veka velik napredek v snažnosti, to pomeni, da stvari na zunaj izgledajo čiste, organizirane, skoraj bi rekli sterilne. Ni pa naredil napredka v drugem pogledu. Indija je včasih imela to znanje, še posebej so ga imele duhovne osebe, vendar pa se tudi tu izgublja znanje, kaj je v resnici čistost, ker je na žalost vsa izobrazba pod vplivom zahodnega sveta. Ljudje pojedo obrok in si obrišejo roke v hlače. Ali pa mislijo, da so čisti, ker so jedli z žlico. To, na žalost, prihaja vse samo iz vidika grobega telesnega poistovečanja. Četudi na Zahodu vse izgleda čisto, pa v resnici ni. Ljudje imajo še vedno nečiste navade, na primer, nihče si ne umije rok ali ust po jedi. Redko kdo pobriše mizo, kaj da bi jo umil. Zadnjico si pomažemo s papirjem in se čudimo, ko moramo dati hlače z odtisi kuhati.

Stanovanja so polna drobtin, in vse kljuke so polne odtisov nečistih rok. Ljudje imajo velik odpor pred čistimi stvarmi. To sem začel opazovati. Ko pridem v trgovino, potem bo vsekakor prodajalka vzela svoj prst v usta in potem bo šele začela premikati stvari. Ljudje štejejo denar tako, da si oslinijo prste. Ljudje so navajeni živeti v nečistem okolju, zato jih drugačen otip vznemirja, pa čeprav nezavedno. Kar je čisto, lahko oni smatrajo za nečisto. Kako se lahko potem začudimo, da dišeče palčke, ghi, lepo dišeče vegetarijanske jedi nekomu smrdijo. Tako, čeprav na zunaj vidimo uglajene in urejene osebe, v resnici vidimo, da so pogojene z neznanjem in ne vrlino, kot bi si lahko mislili na prvi pogled. Ljudje so nervozni, si prijemajo usta, grizejo nohte itd. Vsepovsod kjer hodijo so odtisi ostankov jedi, sline itd. Njihovi hladilniki so polni mrtvih živali, zrak v stanovanjih poln cigaretnega dima. Zanimivo, da dolgo nisem imel gripe, ker ne prijemam umazanih kljuk itd. Kjer je nečisto okolje, pa čeprav nevidno, tam so tudi bakterije, virusi itd., ki spremljajo svojstvo neznanja. Napačno razumevanje ne bi smeli prenesti v duhovnost. Ko slišimo, da je prasadam duhovna hrana in se ne kontaminira, potem pomislimo, da lahko nadaljujemo po svoji stari navadi. Hm, toda ali bo to koristilo našemu duhovnemu življenju?

Ali imamo dejansko to vizijo? Ali bomo vse svoje okolje dopolnili z odtisi? Recimo pustimo svoje ostanke na mizi, ker so prasadam in tako čisit. Po drugi strani ali bomo jedli prasadam, ki je padel na iztrebek živali ali človeka? Ali se je čisto stanje duhovne hrane spremenilo? Tako vidimo, da dejansko naša vizija ni popolnoma transcendentalna in moramo delovati na postopen način, da bi lahko svojo zavest dvignili na višje nivoje. V Šrimad Bhagavatamu v 12 spevu je opisano, da bodo v Kali jugi imela največji vpliv subtilna bitja. To nas lahko zelo začudi. Toda kamor koli pridemo se bodo ljudje dotikali v nečistem stanju, izvajali bodo nečista dejanja in celotno vzdušje bo pod vplivom neznanja. Tako da je petje svetih imen res edina možnost, da se ljudje sploh začnejo prebujati. S prebujanjem pa dopolnjevati svoje delovanje. Veliko ljudi, ki meditirajo niso v čistem stanju. Lahko se vprašamo, katera duhovna šola uči, da bi se oseba tako na nivoju zavesti kot telesa očistila. Redko kdo razume, da bi si moral pred meditacijo očistiti roke, usta itd. Ali pa, da ne bi smela menjati partnerje kot svoje spodnje perilo. Da bi moral biti v čistem stanju. Zakaj? Hočem transcendenco in ne omejitve. Toda, drugače bo to osebo prisotnost subtilnih bitij pri izvajanju njenih duhovnih aktivnosti motila in bodo celo ta bitja sposobna odnesti velik del duhovne dobrobiti. Tako bo lahko njeno duhovno napredovanje ovirano ali se celo preneslo samo na zunanji nivo. Ne bo videla, da mora svoje dejavnosti uskladiti z duhovno prakso. Zato mogoče ta oseba ne bo občutila popolnega uspeha in odsotnost vznemirjenja v svojem življenju. Zato obstaja več zvrsti duhovnih knjig. Nekatere opisujejo procese mantranja (man - um, trayate - osvoboditev), druge opisujejo procese tantre (tan - telo, trayate - osvoboditev). Ta dva procesa sta zelo tesno povezana, ker ne moremo osvoboditi uma ne da bi se telesno osvobodili slabih navad.

To pomeni vse vrste nečistih in grešnih navad. Pančaratra spisi so spisi, ki regulirajo življenje osebe, ki poskuša duhovno napredovati na tak način, da postopoma razume kaj je potrebna čistost za duhovno življenje. Nekateri se vznemirijo, ker so razočarani, da v duhovnosti ni pričakovanega svojeglavega delovanja, ampak se soočijo s sledenjem pravil in predpisov. Potem rajši poiščejo nekaj, kar je bolj primerno svojeglavemu delovanju, se okličejo za avatarje, nove duhovne vodje itd. Kot na primer v Nektarju vdanosti zasledimo 64 vrst principov in tudi stvari, katerih bi se morala oseba, ki prakticira duhovno življenje, izogibati. Toda ali to ni nivo smart, ki samo čepijo na pravilih in predpisih. Saj smo moderni ljudje in ne zaostali vaščani iz neke indijske vasi, kjer živijo v slamnatih hišah. Ljudje se ne bi smeli vznemirjati s preveč predpisi, toda morali bi razumeti katere stvari so opisane v svetih spisih, ki podpirajo duhovni razvoj v smislu utemeljitve osebe na ravni vrline. Vsaj razumeti bi morali, da so te stvari potrebne in jih postopoma, v skladu z zmožnostmi, dati v svoje življenje. Nekatere pa so čisto lahke, kot na primer umivanje rok, ust. Redno tuširanje in umivanje prostora po obedovanju itd. Nekateri bi se vprašali, kaj ima poroka v zvezi z duhovnim napredkom. Preprosto to, da oseba prevzame odgovornost in toleranco, da preživi življenje skupaj z drugo osebo, ter razume, da se mora nekaterih stvari naučiti. Ne pa, da pričakuje, da bo življenje potekalo samo kakor si oseba želi, drugače pa ima vedno eno oko naokoli, da bi mogoče našla bolj primernega partnerja. S tako zavestjo bo oseba zelo težko naredila kakšen konkreten duhovni napredek, čeprav lahko napreduje na zunanji način. Zmantramo en krog svetih imen, potem pa gremo kaditi ali pa spiti kakšno kavo. Meni to paše. Kaj ima varanje, laganje, kraja itn. v zvezi z duhovnostjo? Kaj ima dober karakter, poštenost, zaupljivost, itn. veze z duhovnostjo? No, odsotnost vseh teh negativnih lastnosti bo privlekla Krišno, ki je dejansko najbolj čist. Sveto ime bi morali spoštovati in mu pristopiti na čim bolj čist način.

Zato bi morali paziti, da čim bolj čisto delujemo. Tudi džapo, rožni venec bi morali vedno ohranjati v čistem stanju. Prav tako svoj dom, ki je prav tako duhovni hram. Ne bi se smeli dotikati niti vrečke, če smo se dotikali ust, jedli itd. Ravno tako se ne bi smeli dotikati naokoli. To bo potem povzročilo priložnost, da se lahko subtilna bitja pridružijo našemu petju svetih imen in duhovni dobrobiti. Lahko, da smo radodarni, samo ne smemo se čuditi, da po nekaj letih duhovnega življenja ne moremo razviti odločnosti, ki bi si je želeli. Tako nečiste stvari lahko delamo iz navade, po drugi strani pa bi se morali zavedati, na kakšen način bi se morali spremeniti. Jaz osebno sem na zelo hvaležen vsem, ki so me vedno znova potrpežljivo opominjali in poskušali spremeniti. Moja pot je še dolga, vendar poskušam vedno stvari opazovati in napake popraviti. Tako sem dejansko v svojem duhovnem življenju opazil razliko. Čeprav ne počnem nikakršnih neverjetnih stvari, pa sem opazil, da lahko veliko duhovnih aktivnosti opravljam stanovitno in bolj zavestno. Te svoje izkušnje sem podelil z nekaterimi bhaktami, ki so mi potrdili, da so tudi oni opazili v svojem duhovnem življenju razliko. To pa je milost, ki prihaja iz ozaveščenega poskusa delovanja tudi po navodilih za dvig telesa na duhovni nivo.

O, ta naša civilizacija!

Beremo o vojnah, o nasilju. Klavnice so vedno krvave in polne živali, ki zaman kličejo, da bi se jih kdo usmilil. Pravilo je: kar koli ljudem ustreza. Zanimivo je, da pred nekaj stoletji ženske niso imele duše, niti črnci, potem pa so si jo priborili. Tako so jim morali dušo priznati. Toda živali so nemočne in se ne morejo upreti. V Kali jugi napredujejo bolj agresivni, materialistični narodi. Bolj duhovni, ponižni pa postanejo plen drugih agresivnejših narodov. Prijatelj na Slovaškem mi je povedal, da so v njegovem domu jedli meso samo enkrat na dan.

Drugače pa so jedli živila iz ghija, žitaric, tako da takrat raka nobeden ni poznal. Svoja tla so kot v vedskih časih razkuževali s kravjim blatom. Ljudje so se zbrali in se pogovarjali, peli. Sedaj pa so vsi depresivni, zavistni in se niso več sposobni družiti med seboj. To je bilo le nekaj let nazaj. Sedaj, pod vplivom materializma, so se Slovaki prodali in postali sužnji v tovarnah, kjer delajo za tuje investitorje. Dejansko so sužnji, ker so zvezani z bojem za preživetje, odplačili kreditov itd. Na žalost pa celo duhovne osebe pridno investirajo v sklade, ki so namenjeni večjemu zasužnjevanju ljudi. Pač, ustvari se neki hitri profit. Slovanski narodi so dobili ime Slavi, kar pomeni sužnji, ter so pozabili svoje pravo naravo. Svoje pravo ime smo pozabili. Avstrijci nas še vedno zaničljivo poimenujejo »vindiš«. No vsekakor je bila naša zgodovina slavna, ker je segala naša država preko cele Avstrije. Veneti so bili zelo blizu vedske kulture.

Predolgo so bili pod vplivom drugih narodov, ki so jim prali možgane. Če si govoril nemško, si bil smatran za višji razred, slovenski jezik pa je bil jezik nižjega razreda. Šele pozneje so se zavedli poraznega efekta tega potujčevanja. Tako ljudje  podlegajo videzu, ki ga narekujejo materialistične osebe. Pri krvavem krstu smo zamenjali svoje Bogove kot Svaruna, Peruna in ostale za krščanstvo. Toda kakšna je bila cena. Suženjstvo in stoletje star občutek manjvrednosti. Sedaj materialistični narodi kupujejo podjetja in pokvarjeni sonarodnjaki prodajajo vse, samo da bi zadovoljili svoje pohlepne načrte. Ni jim mar za prihodnost naroda. Slovenci potem delajo za majhne denarje, profit pa gre v tuje države. Ljudje pa so zadovoljni s tem položajem, ker so jim možgani otopeli od pijače, cigaret in prekomernega seksa vsevprek. Zelo veseli smo, da v Sloveniji vidimo le še tuje firme in trgovine in lahko ustvarjamo profit za te tuje investitorje.

Rekli bi, Kali juga ni kaj. Ljudje z nizko moralno normo, negativnim karakterjem in neobvladanim umom se množijo po svetu, ni jim mar, da se planet uničuje. Ni jim mar, da za borih nekaj evrov delajo kot sužnji. Samo, da lahko počnejo, kar se jim zdi, v imenu svobode. Dejansko pa so žrtve svojega lastnega neobvladanega uma. Ljudje se ne želijo več iti v nebesa, ampak se počutijo udobno v peklu. Če pogledamo reklame velikokrat vidimo, da omenjajo peklenske počitnice,  ta je bila tudi zanimiva; Avatarji iz Avatar Pekel, ustvarite svoj avatar, ki ga lahko uporabljate za MSN, Yahoo, Message Board in več. No, zanimiva resnica pa je, da si ljudje zamišljajo, da so avatari, bogovi itd. Toda v resnici so osebe, ki prihajajo iz peklenskih nivojev in hočejo tudi na tem svetu ustvariti peklensko stanje. Svojo zavest moramo osvoboditi, in zato je edina rešitev petje svetega imena. To je edina pot v tej dobi. Ljudje se zatekajo v duhovne organizacije, kjer jih dobro ožamejo za denar, a nikjer ni sledu o duhovnosti. Sledijo lažne inkarnacije, ki nimajo niti dovolj moralnega nivoja, da bi jih lahko smatrali za kulturne ljudi. Vsi hočejo samo dobiček in celo iz duhovnosti delajo le močne poslovne programe, ki jim zagotovijo dobro materialno življenje.

Nihče pa se ne vpraša, koliko dejansko taki duhovni programi zagotovijo dvig na duhovni nivo. Joga dandanes pomeni že vse od teka, seksa itd. Guru tudi ne pomeni več osebe, ki bi nas dejansko lahko dvignila na duhovni nivo. Vse skupaj ustvarja zelo zastrašujoče okolje, zato ljudje preprosto ne mislijo ničesar več, ter se zaprejo v svoje domove, gledajo televizijske limonade in otopijo svoje možgane z alkoholom,  cigaretami in drogami. Toda zakaj ne bi poiskali rešitve in poskušali razumeti pravi duhovni  nivo? Milost Gospoda Čaitanje je tu in vsi bi jo morali sprejeti ter poskušati razdeliti drugim.

Damana Krišna das 

Slovaška 

Letos sem premišljeval, kaj bi naredil za Gaura Purnimo, saj je velik dogodek in velikokrat poskušam že nekaj dni ali tednov pred tem pripraviti svojo zavest na ta dogodek. Ta priprava
vsebuje več branja o zabavah Gospoda Čaitanje, po možnosti več mantranja, več služenja bhakt itd. Hm, letošnje leto mi ni bilo čisto jasno, kako naj bi intenziviral svoje vdano služenje pred Gaura Purnimo.

Ena ideja je bila, da bi poskušal povečati kroge na največjo možno dnevno raven. Po drugi strani pa sem poskušal videti kakšen načrt ima Gospod Čaitanja. Potem mi je pisala ena Matadži iz Slovaške, ki je bila na moji lekciji v Bratislavi leta 2006 na Gaura Purnimo. Vpašala me je, če imam možnost, da bi prišel za nekaj dni v Košice na Nova Ekačakra farmo. Najprej sem premišljeval, kaj bi naredil s tem povabilom, potem pa sem videl, da to je tisto, kar je Gospod Čaitanja namenil meni. Uredil sem nekaj stvari in začel iskati najboljšo povezavo iz Ljubljane od Košic, ki so od Bratislave ali Dunaja oddaljene celih 400 km. Kar dober podvig, saj potovanje z vlakom traja skoraj 14 ur. Sicer pa sem imel namen več mantrati, tako da je bilo to potovanje tudi v razpoloženju tega poskusa. Anita je rekla, da bi rajši prezivela Gaura Purnimo v Sloveniji, tako da sem zaprosil svojo mamo, če gre z menoj. Potovanje s šilami ima namreč eno nevšečnost, da včasih, ko moraš na stranišče ali kam drugam, ne moreš vzeti šil s seboj in potem obstaja nevarnost, da jih kdo ukrade. Tako sva skupaj šla proti Slovaški. Zaradi obnove železniške proge je po postaji Dolga gora nastala 15 minutna zamuda. Hm, to bi pomenilo, da veze iz Dunaja v Bratislavo ne bi ujela več.

To mi je povzročilo skrbi in odšel sem pogledati, kje je sprevodnik. Zjutraj sem vsekakor hotel narediti pudžo in si nisem želel obstati kje v čakalnici celo noč in potem cel dan potovati. Sprevodnik je bil zelo prijazen in je dejal, da bo poklical na Dunaj, če me bo tisti vlak počakal. Nato pa so se odločili zamudo nadoknaditi in vlak je v bližini Dunaja drvel kot nor in nadoknadil 10 minut zamude, kar je pomenilo, da na naslednji postaji preostane 5 minut za zamenjavo vlaka. Na Dunaj Meidlingu je čakal sprevodnik pri izhodu in mi pomagal nesti šile ter ostalo prtljago. Premišljeval sem, kako je Krišna sposoben narediti paniko, da potem vključi čim več ljudi. To mi je bilo nekako znano in spomnil sem se, kako so se mi v Kalkuti leta 1999 pokvarili štirje taksiji in je tako več ljudi dobilo priložnost voziti šile, jaz pa sem komaj prišel na letalo. No ni kaj, Krišna ima nekako svoj plan, na nas pa je, da sodelujemo z Njim. V sredo sem prišel v Košice ob šestih zjutraj in odpeljali so me do Nove Ekačakra farme. Na farmi ni veliko bhakt, je pa zelo prijetno vzdušje. Izmenjavali smo izkušnje, sankirtan lile ter spoznanja v Zavesti Krišne. Ha ha ha, nato pa so me bhakte dobro vključili z dajanjem enournih seminarjev vsak dan zjutraj in zvečer. Ter z dvema lekcijama na Gaura Purnimo. Ni kaj, Gospod Čaitanja je vsekakor naredil, da sem se pred Gaura Purnimo dobro vključil in tudi z velikim naporom vseeno odmantral kar nekaj dodatnih krogov. Da milosti ne bi bilo še konec, so me bhakte zaprosili, da bi v soboto in nedeljo dal še dva seminarja na dan. Potem pa lahko odpotujem v Slovenijo v nedeljo ponoči s prihodom v ponedeljek zgodaj popoldne. V takih trenutkih premišljujem, kako težko mi je zdržati tak tempo življenja in pridiganja, ki je popolnoma naraven predanim dušam kot na primer duhovnim učiteljem. Malce me je spomnilo na čase, ko sem potoval s svojim duhovnim učiteljem in res ni bilo časa za kakšne materialne misli. Mogoče se bo Gospod Čaitanja v prihodnosti še spomnil česa takšnega, da malce okusim intenzivno duhovno življenje.

RAZLIČNA MNENJA O NAČINU PRAKTICIRANJA VDANEGA SLUŽENJA

Velikokrat slišimo, da bhakte izražajo različna mnenja, ali so
določene aktivnosti v skladu s prakso vdanega služenja ali pa ne.
Tako včasih slišimo dvom, da je izvajanje individualnega ali skupinskega športa
neskladno z bhakti jogo, drugi pa smatrajo, da je to del načina druženja z bhaktami.

Hm, kaj reči o nogometu, košarki, teku itd. Če pomislimo bolj podrobno, zakaj naj bi ta stvar bila sprejemljiva in zakaj ne, potem moramo pogledati kriterije, ki opredelijo neko aktivnost kot vdano služenje.

Določena aktivnost mora pomagati osebi, da je bolj zavestna Krišne, se
očisti ega, in se med aktivnostjo lahko spominja Krišne. Tako, če se med
igranjem nogometa oseba poistoveti s telesom in zagnano meditira na
žogo, ter se veže na rezultat zmage, potem dejansko taka aktivnost
postane materialno pogojena aktivnost. Če pa se oseba med
igranjem nogometa dejansko uspe spominjati Krišne, kot recimo, da si pomaga s
tem, da pri vsaki brci izgovori sveto ime, potem se  lahko v
neki meri spomni Krišne ali svetega imena.
Velikokrat slišimo, da so vaišnavski športi plavanje, rokoborba ali pa
celo joga. Toda, v kakršni meri so te aktivnosti različne od nogometa,
košarke itd. Oseba ima pravico zastaviti si to vprašanje. V kolikšni
meri so te aktivnosti "vaišnavske", drugi športi pa niso.

Če pogledamo zgoraj omenjeni kriterij potem vidimo, da je razlika samo
v zavesti. Čeprav plavanje in ruvanje v vodi opazimo v Čaitanja lili.
Krišna se igra dejansko z dečki pastirji različne igre. Tako te stvari
dejansko spadajo v kategorijo druženja z bhaktami. Sami pa moramo
opazovati v kolikšni meri smo mi individualno navezani na sam šport
zaradi prejšnje pogojenosti ali pa mogoče zato, da izrazimo svoj materialni
ego.

Zanimivo mi je bilo, da je celo popolnoma odvojena oseba kot je Raghunatha
dasa Gosvami izvajal kar intenzivno telesno aktivnost in to s tem,
da je oddajal spoštovanje vaišnavam, Božanstvom tisočkrat. Aktivnost
Sanatana Gosvamija je bila obkrožitev Govardhana hriba. Šrila
Prabhupada je hodil na "japa walk", kjer je svojim učencem razsvetljeval
inteligenco in dal mnogim ljudem možnost, da se z njim srečajo.
Velikokrat se sliši, da bi Krišno morali služiti z umom, telesom in
besedami. Po drugi strani pa je opisano, da samo eno čutilo, ki ni
vključeno v zavest Krišne lahko osebo odvleče od prakticiranja čistega
vdanega služenja.

Včasih se nam zdi, da če bi izvajali samo duhovne aktivnosti, da bi
bilo življenje dolgočasno. Po drugi strani pa imamo kar nekaj časa,
saj smo mladi, ali pa celo prestavimo vrnitev v duhovni svet v
naslednje življenje saj se dejansko ne mudi.

Vsekakor bi se morali zavedati, da duhovno življenje moramo prenesti
na ekantika bhakti, to je izvajanje duhovnega življenja brez
materialnih primesi. Saj drugače bomo morali ostati v materialnem
svetu na Zemlji ali celo sprejeti neko pozicijo na višjih planetih.
Prostora za materialno pogojeno izvajanje duhovnega življenja je
dovolj in vsi zgornji planetarni sistemi so dejansko za bhakte. Čeprav
si trenutno ne predstavljamo, da bi bilo čisto izvajanje duhovnega
življenja možno, pa moramo imeti razlikovanje kaj dejansko je čisto
vdano služenje in kaj pogojeno. Kajti drugače bomo zadovoljni s
trenutnim stanjem in se ne bomo zavedali, da moramo stvari preko
poteka življenja izboljšati.

Damana Krišna das 

NEKAKO MORAMO USMERITI SVOJE ŽIVLJENJE V DUHOVNOST

V vlaku sem srečal starejšega gospoda, ki je bil vznemirjen, ker ni
bilo oddelka za kadilce. Jaz sem sicer imel namen mantrati, vendar pa se
mi je ta oseba zdela zanimiva. Takoj se je začel pogovor in povedal mi
je, da opravlja službo muslimanskega nadškofa v Sloveniji. Bil je
sicer očitno malce vinjen in tudi njegov govor je vseboval vse vrste kletvic iz južnih krajev.

Kar pa me je presenetilo, je bila njegova vera, da njegovo življenje usmerja Bog in, da mora svoje življenje posvetiti širjenju Božje zavesti. No, to je bila stvar, ki jo res rad srečam, saj v današnjem času večina ljudi hoče samo udobno življenje in duhovnost v smislu hobija. Ta oseba pa je vsekakor
sijala od entuziazma, da želi nekaj narediti za Vsevišnjega Gospoda. Poročen, z
7 otroki in pred tem z rednim delom je še vedno našel čas, da je v bil
svojem vsakdanjiku inspiracija mnogim, da so utrdili vero v
Boga. Zamislil sem se in pomislil, katere stvari se lahko od njega naučim. Vsekakor
je imel veliko stvari, ki bi se jih od njega lahko naučil.
Čeprav osebe na zunaj ne kažejo kvalifikacij v smislu popolne
odsotnosti materialne kontaminacije in slabih navad, imajo lahko željo
služiti Bogu in povezati svoje življenje z njim. Včasih je
zanimivo, kako se notranjost in zunanjost človeka lahko razlikuje in
oseba, za katero ne bi na zunaj nikoli rekel, da je duhovna,se potem po
pogovoru pokaže kot nekdo, ki je po svojem razumevanju Bogu zelo
vdan.

Gospod Čaitanja bo postopoma vključil vse iskrene ljudi in jih
pripeljal do pravilnega razumevanja. Tako bodo vse iskrene osebe
dosegle popolnost.

Damana Krišna das 

ODLOČNOST PRI PETJU SVETEGA IMENA

 
Čaitanja Bhagavata (2.23.77):
prabhu kohe kohilam ei maha-mantra  
iha japa giya sabe koriya nirbandha  
 
Prabhu je dejal: "Izgovoril sem veliko mantro - maha mantro. Bodite vedno stanovitni pri številu, ki ga izgovarjate."  

Gospod Čaitanja je razkril to največjo skrivnost za osvoboditev ljudi od zapletenosti v krog ponavljajočega rojevanja in umiranja v tej dobi Kali. Narada Muni je bil zaskrbljen in je vprašal svojega očeta Brahmo, kaj bo rešilo ljudi v tej Kali jugi. Gospod Brahma je odgovoril z naslednjimi besedam v Kali Santarana Upanišadi:  

Hare Krišna Hare Krišna

Krišna Krišna Hare Hare

Hare Rama Hare Rama

Rama Rama Hare Hare

Iti šodašakam namnam kali kalmaša našanam
natah parato ropayah sarva vedešu drišjate
 
"O Hari, o Krišna, o Hari, o Krišna, o Krišna o Krišna, o Hari, o Hari! O Hari, o Rama, o Hari, o Rama, o Rama o Rama, o Hari, o Hari! Ta mantra sestavljena iz šestnajstih imen Gospoda Narayane, uniči vse negativne in zle vplive dobe Kali. Ne vidim nobenega drugega učinkovitega procesa osvoboditve opisanega v Vedah."  

Velikokrat zasledimo zapisane razne vrste manter in nasvete. Recimo Parašara Muni opisuje recitiranje manter Višnu avatarjev za omilitev negativnega vpliva planetov. V drugih spisih ravno tako zasledimo recitiranje drugih Višnu manter za dosego nekega cilja. Te mantre se lahko smatrajo kot zdravilo za kratkotrajne probleme in sicer vsebujejo ime Višnuja ali Krišne, vendar bo zdravilni namen prvotni, učinek osvoboditve od materialnega zapleta pa bo dosežen po zelo dolgem času.  Gospod Brahma nadaljuje :

iti šodaša kalavritasya jivasyavarana vinašanamShoDaSakalAvRtasya
tatah prakašate param brahma meghapaye ravišmai mandallveti  

"Ta mantra uničuje šestnajst vrst neznanja, imenovanih kala, ki prikrivajo dušo (šestnajst kala prekrival: 5 čutil za delovanje, 5 čutil za sprejemanje znanja, 5 grobih elementov in um skupaj z življenjskim zrakom prano). Tako duša zasije, ko pride v kontakt z Vrhovnim Brahmanom - Krišno, kot sončni disk zasije po izginotju oblakov."  

Da bi dobili učinek od mantranja, dejansko moramo razviti odločnost. Gospod Čaitanja je svetoval različne pristope k mantranju. Osebam, ki še niso razvile dovolj vere in okusa za recitiranje svetih imen, je svetoval recitiranje vsaj štirih krogov svetega imena, to se imenuje 1 granthi. To je v skladu z Manohara-bhajan-dipiko, vedskim spisom, ki opisuje pravila za recitiranje manter. Osebam, ki so zelo zaposlene in opravljajo dolžnosti in odgovornosti v svetu - služba, vzgoja otrok, pridiganje itd., da zelo koncentrirano zmantrajo 16 krogov, to je 4 krat 4 granthi-je, na tulasi venček, po drugi strani pa čim večja meditacija in recitiranje svetih imen v umu preko celega dneva. Občasno povečanje krogov ob festivalih ali Ekadašijih tudi do nivoja 64 krogov, kar je nekako smatral, da je nivo, ki bi ga vsi morali doseči vsaj na stara leto, ko bo telo neučinkovito za intenzivno služenje.  

Šrila Sačinandana Maharadža je začel izvajati zelo veliko službo v smislu Japa retreat-a, odmaknjenosti zavoljo recitiranja svetega imena v večji količini in koncentraciji.

Nekdo bi se lahko vprašal, zakaj je to potrebno izvajati.  

Gospod Brahma govori v Kali Santarana Upanišadi o ardra koti japeti recitiranju 15.000.000 manter. To lahko vzamemo za vzpodbudo, da oseba vzame recitiranje svetih imen resno in poskuša redno mantrati določeno število manter, da bi dosegla to število. Vaišnave kot Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakur, Bhaktivinoda Thakur in Haridasa Thakur so sprejeli zaobljubo recitiranja ene milijarde svetih imen, to je 62 500 000 manter. S to zaobljubo so dosegli določen zagon in vzpodbudo. Ker se dejansko ne moramo primerjati s takimi duhovnimi velikani, moramo sprejeti zelo resno  meditacijo, kako bi svoje mantranje izboljšali in se čim bolj koncentrirali na svojih 16 ali kolikor koli krogov in tudi povečali recitiranje svetega imena v umu, v času, ko ne držimo tulasi venčka in opravljamo druge stvari.

VELIKO AKTIVNOSTI ALI KAKO NA PREPROST NAČIN ZADOVOLJITI KRIŠNO

 
Velikokrat smo zelo zaposleni z raznimi vrstami vdanega služenja. Naš um ima več in več idej, ter poskuša najti poti za zadovoljstvo Krišne. O tem sem veliko razmišljal v teh dneh. Svoje služenje Božanstev sicer opravljam na kar enostaven način, vendar poskušam to opravljati s čim večjo osredotočenostjo. Išana Prabhu mi je danes omenil, da so nekateri bhakte na Švedskem oboževali doma Božanstva ali šile, potem pa jim ni preostalo dovolj časa za mantranje krogov. To mi je dalo dodatno mero informacij za razmislek, ki je že potekal v moji glavi ta teden. Gospod Čaitanja je svoje duhovno življenje naredil zelo preprosto, po drugi strani pa zelo koncentrirano in najbolj učinkovito. V Vrindavanu sem se pogovarjal z Aindra Prabhujem in sem bil navdušen nad njegovim pristopom do čaščenja Božanstev. Njegov pristop je po eni strani zelo enostaven, po drugi strani pa temelji na visokem razumevanju duhovnosti, in nekako je bilo to tisto, kar je bilo meni blizu.

Po vedskem razumevanju bi vsak brahmana ali pa oseba, ki se ukvarja z duhovnostjo, moral opravljati več vrst žrtvovanj. Od tega je žrtvovanje Gospodu Višnuju najvažnejše, poleg tega pa še pomoč drugim živim bitjem, študiranje in pridiganje duhovne znanosti. Ter nenazadnje nikakor ne nepomembno čiščenje zavesti preko recitiranja manter - petja svetih imen. Vsak od teh aspektov je zelo pomemben. Po eni strani moramo služiti Krišni, toda če ne bomo služili druga živa bitja, je tako služenje na zelo nizki ravni in sebično motivirano. Tako se dejansko naše srce ne bo očistilo in ker ne bomo razvili odnosa z drugimi bitji bomo postali ponosni ter zaradi tega prepirljivi ter egocentrični. Brez študiranja svetih spisov bomo mogoče Božanstva častili zaradi lažnega ugleda, imidža ali pa materialnih dobrobiti in ne bomo razumeli končnega cilja čaščenja, to je spoznanje osebne družbe Gospoda Krišne. Brez pridiganja in posredovanja duhovnega znanja bomo postali ponosni na svoje znanje in se bomo brez potrebe hoteli dvigniti nad druge.

Zapirali se bomo v svoj lastni duhovni svet, ne bomo pa razvili usmiljenosti ter naravo služenja. Konec koncev pa brez zadostnega časa za recitiranje petja svetih imen Krišna ne bo zadovoljen, pa čeprav bo dobil veliko število jedi, oblek itd. Če pa bo naša stopnja petja svetih imen dosegla zadovoljivo mero odsotnosti žalitev, pa bo Krišna popolnoma zadovoljen. Zato bi moralo, ne glede na okoliščine, naše čaščenje Božanstev temeljiti na procesu petja svetih imen. Krišna ne potrebuje vedskih žrtvovanj, ne obilnih jedi, ne velikega pompa in priprav. Preprosto Tulasi list, cvet, incense in daritev enostavne hrane bo Krišno popolnoma zadovoljila. Gospod Čaitanja je bil zelo zadovoljen s svojimi bhaktami, ki so resno posvetili svojo pozornost petju svetih imen. Ena od strogosti, ki jih je Gospod Čaitanja priporočal svojim bhaktam je, da so odrecitirali kar precejšno mero svetih imen pred zaužitjem prvega obroka hrane. Tako vidimo, da bhakte, ki zgodaj zjutraj opravijo duhovni program in mantrajo dejansko naredijo veliko hitrejši napredek kot drugi. Ker drugače po malem mantramo kroge tu in tam, se vmes pogovarjamo in premišljujemo razne stvari. Tako mantranje pa Gospoda Krišno ne more zadovoljiti navkljub vsem drugim aktivnostim.