Slovaška 

damana.jpg

Letos sem premišljeval, kaj bi naredil za Gaura Purnimo, saj je velik dogodek in velikokrat poskušam že nekaj dni ali tednov pred tem pripraviti svojo zavest na ta dogodek. Ta priprava
vsebuje več branja o zabavah Gospoda Čaitanje, po možnosti več mantranja, več služenja bhakt itd. Hm, letošnje leto mi ni bilo čisto jasno, kako naj bi intenziviral svoje vdano služenje pred Gaura Purnimo.

Ena ideja je bila, da bi poskušal povečati kroge na največjo možno dnevno raven. Po drugi strani pa sem poskušal videti kakšen načrt ima Gospod Čaitanja. Potem mi je pisala ena Matadži iz Slovaške, ki je bila na moji lekciji v Bratislavi leta 2006 na Gaura Purnimo. Vpašala me je, če imam možnost, da bi prišel za nekaj dni v Košice na Nova Ekačakra farmo. Najprej sem premišljeval, kaj bi naredil s tem povabilom, potem pa sem videl, da to je tisto, kar je Gospod Čaitanja namenil meni. Uredil sem nekaj stvari in začel iskati najboljšo povezavo iz Ljubljane od Košic, ki so od Bratislave ali Dunaja oddaljene celih 400 km. Kar dober podvig, saj potovanje z vlakom traja skoraj 14 ur. Sicer pa sem imel namen več mantrati, tako da je bilo to potovanje tudi v razpoloženju tega poskusa. Anita je rekla, da bi rajši prezivela Gaura Purnimo v Sloveniji, tako da sem zaprosil svojo mamo, če gre z menoj. Potovanje s šilami ima namreč eno nevšečnost, da včasih, ko moraš na stranišče ali kam drugam, ne moreš vzeti šil s seboj in potem obstaja nevarnost, da jih kdo ukrade. Tako sva skupaj šla proti Slovaški. Zaradi obnove železniške proge je po postaji Dolga gora nastala 15 minutna zamuda. Hm, to bi pomenilo, da veze iz Dunaja v Bratislavo ne bi ujela več.

To mi je povzročilo skrbi in odšel sem pogledati, kje je sprevodnik. Zjutraj sem vsekakor hotel narediti pudžo in si nisem želel obstati kje v čakalnici celo noč in potem cel dan potovati. Sprevodnik je bil zelo prijazen in je dejal, da bo poklical na Dunaj, če me bo tisti vlak počakal. Nato pa so se odločili zamudo nadoknaditi in vlak je v bližini Dunaja drvel kot nor in nadoknadil 10 minut zamude, kar je pomenilo, da na naslednji postaji preostane 5 minut za zamenjavo vlaka. Na Dunaj Meidlingu je čakal sprevodnik pri izhodu in mi pomagal nesti šile ter ostalo prtljago. Premišljeval sem, kako je Krišna sposoben narediti paniko, da potem vključi čim več ljudi. To mi je bilo nekako znano in spomnil sem se, kako so se mi v Kalkuti leta 1999 pokvarili štirje taksiji in je tako več ljudi dobilo priložnost voziti šile, jaz pa sem komaj prišel na letalo. No ni kaj, Krišna ima nekako svoj plan, na nas pa je, da sodelujemo z Njim. V sredo sem prišel v Košice ob šestih zjutraj in odpeljali so me do Nove Ekačakra farme. Na farmi ni veliko bhakt, je pa zelo prijetno vzdušje. Izmenjavali smo izkušnje, sankirtan lile ter spoznanja v Zavesti Krišne. Ha ha ha, nato pa so me bhakte dobro vključili z dajanjem enournih seminarjev vsak dan zjutraj in zvečer. Ter z dvema lekcijama na Gaura Purnimo. Ni kaj, Gospod Čaitanja je vsekakor naredil, da sem se pred Gaura Purnimo dobro vključil in tudi z velikim naporom vseeno odmantral kar nekaj dodatnih krogov. Da milosti ne bi bilo še konec, so me bhakte zaprosili, da bi v soboto in nedeljo dal še dva seminarja na dan. Potem pa lahko odpotujem v Slovenijo v nedeljo ponoči s prihodom v ponedeljek zgodaj popoldne. V takih trenutkih premišljujem, kako težko mi je zdržati tak tempo življenja in pridiganja, ki je popolnoma naraven predanim dušam kot na primer duhovnim učiteljem. Malce me je spomnilo na čase, ko sem potoval s svojim duhovnim učiteljem in res ni bilo časa za kakšne materialne misli. Mogoče se bo Gospod Čaitanja v prihodnosti še spomnil česa takšnega, da malce okusim intenzivno duhovno življenje.