VELIKO AKTIVNOSTI ALI KAKO NA PREPROST NAČIN ZADOVOLJITI KRIŠNO

damana.jpg

 
Velikokrat smo zelo zaposleni z raznimi vrstami vdanega služenja. Naš um ima več in več idej, ter poskuša najti poti za zadovoljstvo Krišne. O tem sem veliko razmišljal v teh dneh. Svoje služenje Božanstev sicer opravljam na kar enostaven način, vendar poskušam to opravljati s čim večjo osredotočenostjo. Išana Prabhu mi je danes omenil, da so nekateri bhakte na Švedskem oboževali doma Božanstva ali šile, potem pa jim ni preostalo dovolj časa za mantranje krogov. To mi je dalo dodatno mero informacij za razmislek, ki je že potekal v moji glavi ta teden. Gospod Čaitanja je svoje duhovno življenje naredil zelo preprosto, po drugi strani pa zelo koncentrirano in najbolj učinkovito. V Vrindavanu sem se pogovarjal z Aindra Prabhujem in sem bil navdušen nad njegovim pristopom do čaščenja Božanstev. Njegov pristop je po eni strani zelo enostaven, po drugi strani pa temelji na visokem razumevanju duhovnosti, in nekako je bilo to tisto, kar je bilo meni blizu.

Po vedskem razumevanju bi vsak brahmana ali pa oseba, ki se ukvarja z duhovnostjo, moral opravljati več vrst žrtvovanj. Od tega je žrtvovanje Gospodu Višnuju najvažnejše, poleg tega pa še pomoč drugim živim bitjem, študiranje in pridiganje duhovne znanosti. Ter nenazadnje nikakor ne nepomembno čiščenje zavesti preko recitiranja manter - petja svetih imen. Vsak od teh aspektov je zelo pomemben. Po eni strani moramo služiti Krišni, toda če ne bomo služili druga živa bitja, je tako služenje na zelo nizki ravni in sebično motivirano. Tako se dejansko naše srce ne bo očistilo in ker ne bomo razvili odnosa z drugimi bitji bomo postali ponosni ter zaradi tega prepirljivi ter egocentrični. Brez študiranja svetih spisov bomo mogoče Božanstva častili zaradi lažnega ugleda, imidža ali pa materialnih dobrobiti in ne bomo razumeli končnega cilja čaščenja, to je spoznanje osebne družbe Gospoda Krišne. Brez pridiganja in posredovanja duhovnega znanja bomo postali ponosni na svoje znanje in se bomo brez potrebe hoteli dvigniti nad druge.

Zapirali se bomo v svoj lastni duhovni svet, ne bomo pa razvili usmiljenosti ter naravo služenja. Konec koncev pa brez zadostnega časa za recitiranje petja svetih imen Krišna ne bo zadovoljen, pa čeprav bo dobil veliko število jedi, oblek itd. Če pa bo naša stopnja petja svetih imen dosegla zadovoljivo mero odsotnosti žalitev, pa bo Krišna popolnoma zadovoljen. Zato bi moralo, ne glede na okoliščine, naše čaščenje Božanstev temeljiti na procesu petja svetih imen. Krišna ne potrebuje vedskih žrtvovanj, ne obilnih jedi, ne velikega pompa in priprav. Preprosto Tulasi list, cvet, incense in daritev enostavne hrane bo Krišno popolnoma zadovoljila. Gospod Čaitanja je bil zelo zadovoljen s svojimi bhaktami, ki so resno posvetili svojo pozornost petju svetih imen. Ena od strogosti, ki jih je Gospod Čaitanja priporočal svojim bhaktam je, da so odrecitirali kar precejšno mero svetih imen pred zaužitjem prvega obroka hrane. Tako vidimo, da bhakte, ki zgodaj zjutraj opravijo duhovni program in mantrajo dejansko naredijo veliko hitrejši napredek kot drugi. Ker drugače po malem mantramo kroge tu in tam, se vmes pogovarjamo in premišljujemo razne stvari. Tako mantranje pa Gospoda Krišno ne more zadovoljiti navkljub vsem drugim aktivnostim.