Četrtek, 31. jan '08

ČITRAKETUJEV (IN MORDA TUDI NAŠ) PROBLEM

Te dni sem v Šrimad Bhagavatamu bral zgodbo o velikemu Krišnovemu
bhakti, kralju Čitraketuju, ki je po milosti modreca Angire Munija
dobil sina. Otrok je bil izvor velike sreče in nesreče, po zaslugi
Angire Munija in Narade Munija pa tudi duhovnega napredovanja. …

Zanimiva je bila situacija povezana s kraljem Čitraketujem, preden ga
je obiskal modrec Angira. Kralj je namreč imel veliko žena, a nobena
ni rodila potomca in to je bil razlog za njegovo potrtost. Čeprav je
kot kralj imel vse, kar si je lahko zamislil, pa ni bil zadovoljen,
ker je želel sina.

Tudi mi smo v življenju včasih podobni kralju Čitraketuju. Imamo
toliko stvari, izpolnilo se nam je toliko želja, obdani smo lahko z
dobrimi prijatelji, še nikoli nam morda ni bilo tako dobro, kot sedaj
… A samo ena materialna želja nam lahko zagreni celo življenje. Človek
se lahko tako močno osredotoči nanjo, da zanj ne obstaja praktično nič
drugega. Seveda, če smo tako osredotočeni na Krišno, je to ena stvar,
povsem nekaj drugega pa je, če smo tako osredotočeni na nekaj
materialnega, pa naj bo to oseba, stvar, položaj ali kar koli drugega.

Ne bi smeli biti neumni, kot je bil sprva kralj Čitraketu. Dobro
moramo razmisliti, kaj je v našem življenju najvažnejše in se ne
obremenjevati z začasnimi stvarmi. Zanje poskrbimo na ustrezen način,
a niso smisel našega življenja in središče našega obstoja.

Tako nekako … Neprestano je treba biti pozoren oziroma zavesten, sicer
ne bomo nikoli zavestni Krišne.

Hare Krišna!