Torek, 27. nov '07

UGODNI VETER

Danes popoldan sem bil na obisku v bolnici. Hčerka prijateljev je bila
na manjši operaciji, pa sem jo šel malo pogledat. Seveda so tam bili
tudi njeni starši in imeli smo prav prijetno druženje, ki se je
zavleklo precej preko predvidenega časa za obiske.

No, pa sem razmišljal, kako ni nikomer okrog nas prizaneseno. Tudi
majhni otroci morajo trpeti. Zdi se nepravično in človek bi najraje
šel nekam, kjer takšnih tegob ni.

Nato sem bral v Šrimad Bhagavatamu o rajskih planetih, ki so nižji od
zemeljskih, na katerih prebivalci sploh ne trpijo bolezni in starosti.
Matadži Narajani pa je komentirala, da je v celem univerzumu samo del
Zemeljskih planetov (imenovan Bharata-varša), kjer živa bitja izkušajo
bolezen in starost, drugod pa ne. Človek bi pomislil: »Pa ravno jaz
sem se moral znajti tukaj …«

A ni vse tako črno. Ravno nasprotno. Celo polbogovi molijo, da bi se v
naslednjem življenju rodili kot ljudje v Bharata-varši. Zakaj? Kaj
želijo izkušati več tegob? NE. Njihova želja je povezana z dejstvom,
da je to mesto idealno za dosego samospoznanja. Seveda je pri tem
bistveno izvajanje duhovnih aktivnosti, vdano služenje Krišni. A tudi
tegobe v obliki bolezni in staranja človeku pomagajo, da se nenehno
spominja, da je ta svet minljiv in da njemu, večni duši, tukaj ni
mesto. Tako se še bolj oklene služenja Krišni z ljubeznijo in
vdanostjo.

Tisti, ki si zares želi h Krišni, bo videl vse povezano z Gospodom.
Izkoristil bo prav vsako stvar in situacijo, da se Mu približa, ali
kot glasi pregovor: »Če veš, v katero luko si namenjen, je zate vsak
veter ugoden.«

Hare Krišna!

Gargamuni das