damana.jpg

Na poti v Majapur se mi je zgodilo nekaj čudnega. Veliko je bilo beračev a sem jih ignoriral. Potem je na vlak prišel v žafranasto oblečen brahmačari, ki je nosil naokoli sliko Gange in Hanumana. Na njegovem listku napisanem v hindiju sem s težavo razbral, da prihaja iz Hanuman templja v Varanasiju, kjer delajo pudžo Gangi devi. Ta brahmačari je imel zelo močan telesni sij. Bil je popolnoma miren, četudi so ga ljudje odganjali. Jaz sem mu dejal, da mu lahko dam 20 rupij, ker sem ga hotel preizkusiti. Zasmejal se mi je in se zahvalil, da bo lahko služil Ganga devi. Zelo sem bil vesel, da sem srečal neko iskreno osebo, ki ni navezana na materialno obilje, ampak je preprosto vesela, da nekaj dobi za služenje Ganga devi. Srečati tako osebo v Kali-jugi ni tako pogosto, ker te vsepovsod na svetih mestih napadajo z raznimi listki in potrdili za donacije. Pomolil sem se, da bi tudi sam lahko razvil zadovoljstvo v tem, kar pride po volji Krišne in se v meni ne bi razvijal pohlep uživanja na račun bhakti joge. Ter, da bi bil nevznemirjen, če drugi ne cenijo moje duhovne prakse ali pa se iz nje norčujejo. Na lepem pa je prišel jogi z dolgimi lasmi in oblečen v črno tuniko. Njegove oči so bile zelo svetle in izgledal je izredno čist. Malce sem ga ignoriral. Pred tem je prišla neka stara ženska in nisem vedel, ali je iskrena, pa sem jo opazoval. Takoj ko se je nasmehnila, sem videl od tobaka razžrte zobe in se pomolil Krišni, da naj odide in je takoj odšla. Ta jogi pa res izgledal drugačen od vseh beračev. Urejen, z izrednim telesnim sijem, zelo svetlimi očmi. Kar kaže na veliko stopnjo strogosti ali čistosti. Bil sem presenečen. Po vseh telesnih znakih to ni mogla biti čisto navadna oseba. Potem ga je začel moj sosed odganjati. Jaz sem takoj ga zaustavil. Oseba je dejansko bila nevsakdanja. Poiskal sem paket piškotov, ki sem jih kupil, ko se je ves prasadam pokvaril v vročini in mu pokazal, če mu jih lahko dam. Nisem mu hotel dati denarja. Večinoma berači hočejo samo denar. Ta je prikimal in se na široko nasmehnil. Jaz pa sem mu te piškote dal. Njegov obraz je postal popolnoma blažen. Njegove oči so sijale, da sem bil začuden. To ni mogla biti normalna oseba. Na slikah Šrila Prabhupade včasih vidimo zelo velike sijoče oči ali pa na slikah Gospoda Čaitanje v ekstazi. Kdo je bila ta oseba? Začel se je priklanjati in mene je začelo boleti srce. Kako je lahko nekdo tako hvaležen za paket piškotov. Kazal je tako veliko stopnjo ponižnosti, da sem se počutil kot zadnji drek. Ni težko igrati simptome ekstaze, kakor občasno to vidimo v Vrindavanu in drugje. Toda simptomi te osebe niso bili običajni. Jaz mu darujem odprt paket piškotov, on pa kaže tak zanos, kot da bi bil to neki zaklad. In kar je bilo še bolj presenetljivo, izgledal je dobro, ni bil izstradan.

Izgledal je zdrav, tudi ne suh. Malce atletski. Potem je hitro izginil, samo malce sem se obrnil stran. Ves večer sem v mislih premišljeval, kdo je bila ta oseba. Jaz sem bhakta in nimam nitiodstotka njegove čistosti in ponižnosti. Spomnil sem se na Šrila Bhaktivinoda Thakurja, ki je na koncu življenja prosjačil celo od svojih sovražnikov, samo da bi lahko bolje služil Gospodu Krišni. Mogoče bom v nekem prihodnjem življenju uspel razviti malce čistosti. Spomnil sem se kakšen ponos in negativne kvalitete sem imel pred začetkom duhovne prakse in kako sem se potem s procesom uspel malce prečistiti. Srečanje z tem jogijem pa je bila realizacija, ki mi je odprla kar nekaj stvari v razumevanju transcendiranja materialne dualnosti.