Thu 16 Aug 2007
Za razumevanje Boga je potreben proces. Njegovo bistvo je, da o Bogu ne moremo špekulirati. To ni mogoče. Če želimo Boga spoznati s špekuliranjem, bomo naleteli na različna mnenja. Jaz lahko rečem: »Bog je takšen.« Ti lahko izjaviš: »Bog je takšen.« Zgolj različna mnenja. Najbolje je, da se o Bogu poučimo od Boga samega. To je potrebno. Naj sam Bog pove o Sebi. To je popolno. Lahko na primer zgolj domnevamo in ugibamo: »Svamidži je takšen.« Spet nekdo drugi poreče: »Je takšen in takšen.« Toda, če vam sam povem: »Takšen sem,« je to popolno. Bhagavad-gita nam to omogoča, ko gre za Boga. V njej privržencem vedske literature sam Bhagavan, Vsevišnja Božanska Osebnost, Krišna, govori o Sebi. To je popolno znanje. Zato je tukaj rečeno, bhagavan uvaca, saj govori sam Krišna, Vsevišnja Božanska Osebnost.
Govoril je Ardžuni in mu podal proces za razumevanje Boga, ki glasi [Bg. 7.1]:
Krišna, Vsevišnja Božanska Osebnost, pravi: »Če Me želiš spoznati, moraš povečati svojo navezanost Name.« To je prvi pogoj. Mayy asakta. Mayi asakta-manah. Naš um je, še posebej v materialnem svetu, navezan na toliko stvari. Ko je bil Ardžuni priporočen sistem joge: »Svoj um osredotoči Name,« ga je odločno zavrnil: »Dragi moj Krišna, svojega uma nisem sposoben osredotočiti na nobeno določeno stvar.« Izjavil je še: »Moj um je osredotočen Nate,« kar pa je povsem nekaj drugega. »Toda, če rečeš, naj se koncentriram, je to zame zelo težko.«
Tasyaham nigraham manye vayor iva suduskaram. Na splošno poskušajo jogiji osredotočiti um na Vrhovno Absolutno Resnico. To je vadba joge. Yoga indriya-samyamah. Joga pomeni osredotočanje uma na Absolutno Resnico s pomočjo obvladovanja čutov. Ker pa so čuti zelo nemirni, osredotočanje uma ne bo izvedljivo. Zato yoga indriya-samyamah. To je joga.
Tudi tukaj je priporočena taista joga: yogam yunjan mad-asrayah. Izvajati jo je treba pod Krišnovim okriljem. Mad-asrayah. Mat pomeni “Meni,” in asrayah »zateči se k«. Mad-asrayah pa lahko pomeni tudi zateči se h Krišnovemu bhakti, nekomu, ki je sam v popolnosti sprejel Krišnovo zavetje. Enako kot z dotikom nekoga, ki je naelektren, tudi sami postanemo naelektreni. Takšen je proces. Zato je tukaj poudarjeno: »Izvajaj to jogo …« Mayy asakta-manah partha, “Moj dragi Partha…” - Partha se nanaša na Prithijinega sina. Ardžunovi materi je bilo ime Kunti, Pritha, zato Gospod včasih naslavlja Ardžuno s Partha. Še eno Krišnovo ime je Partha-sarathi. Dobil Ga je, ker je sprejel položaj Parthovega kočijaža. V Madrasu obstaja zelo velik tempelj z imenom Partha-sarathi.
Nekdo lahko nasprotuje: »Bog nima imena.« Da, Bog ima ime. Toda teh imen je toliko, da ne moreš razumeti, katero je vrhovno. Zato so vedantisti, izvedenci za Vedsko znanje, izbrali ime »Krišna«, ki se prav tako nahaja v Vedah, za glavno ime Boga. Krišna pomeni »vseprivlačen«. Bog pravzaprav nima imena, a Ga poimenujemo v skladu z Njegovimi aktivnostmi. Tako kot Partha-sarathi. Krišna je poimenovan Partha-sarathi, ker je opravljal delo Parthovega kočijaža. Naslovimo Ga lahko tudi z Devaki-nandana. Devaki-nandana ni Njegovo ime, toda ker se je pojavil in deloval kot Devakijin sin, Ga kličemo Devaki-nandana. Znan je tudi kot Jašoda-nandana. Podobno je tudi, ko gre za druga Njegova imena … Dejansko je mogoče trditi, da Bog nima imena, a Ga poimenujemo v skladu z Njegovimi dejavnostmi. To pomeni, da Bog izvaja najrazličnejše aktivnosti. Zato je z njimi povezano na milijone in milijarde imen.
Mi oznanjamo: »Pojte sveto ime Boga!« … Človek pa lahko to zavrne: »Zakaj naj bi pel Krišnovo ime? To je hindujsko ime,« ali pa »indijsko ime«. Toda Čaitanja Mahaprabhu pravi, da nekdo, ki ne želi peti ime »Krišna«, lahko, če ga seveda ima, poje tudi svoje ime Boga. Mi ne zagovarjamo dogem. Če dejansko imaš ime Boga, ga poj. To je Njegovo navodilo.
Čaitanja Mahaprabhu pravi, da izberi katerokoli ime Boga … V Indiji imamo veliko različnih imen Boga – Krišna, Govinda, Narajana, Višnu, … V svojem oznanjanju ne pravimo: »Poj prav to ime Boga.« Čaitanja Mahaprabhu tega nikoli ne trdi. Toda mi pojemo Hare Krišna mantro, ker je Čaitanja Mahaprabhu, kot začetnik gibanja sankirtane, osebno pel Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare … in mi gremo po Njegovih stopinjah, mahajano yena gatah sa panthah, saj moramo slediti neki avtoriteti.
Se nadaljuje…
2 odgovori za “ČLOVEKOVO EDINO OPRAVILO 2.DEL”
Odgovor
Biti morate prijavljeni za komentiranje.
August 21st, 2007 ob 3:16 am
izvajal sem raya jogo in dosegel nirvano nato pa padel in me zanima če lahko še enkrat pridem do nirvane s kakšno drugo yogo.
August 22nd, 2007 ob 12:19 pm
Hvala lepa za vprašanje!
Beseda »joga« se nanaša na način povezovanja z Absolutno Resnico, ki je v svojem najvišjem aspektu Vsevišnja Božanska Osebnost, Krišna.
Obstajajo različne joge ali metode za povezavo z Absolutno Resnico. Krišna, ki je vrhovna avtoriteta na področju duhovnega znanja, jih omenja v prvih šestih poglavjih Bhagavad-gite (kakršna je). Ob koncu omenjenih poglavij pa zaključi z analizo, katera joga je najboljša. Gre za jogo ljubezni ali bhakti-jogo, ki ji ljudje navadno pravijo zavest Krišne. To je Krišnova sodba, ne moje mnenje …
Ta joga omogoča najintimnejši stik z najvišjim aspektom Absolutne Resnice. Duši daje najvišji duhovni rezultat, ljubezen do Boga (Krišna premo), največjo srečo oziroma blaženost in, kar je najpomembneje, zagotovi ji, da s tega položaja nikoli ne pade.
Torej najboljša joga za dosego najvišjega duhovnega rezultata je bhakti-joga. O njej pa lahko več izveš iz Šrila Prabhupadovih knjig (še posebej priporočam Bhagavad-giti, kakršna je), v Hare Krišna centru v Ljubljani (Žibertova 27, Šiška) ali na tebi najbližjem Hare Krišna srečanju.
Obilo sreče in duhovnega napredka na tvoji poti ti želim!
Hare Krišna!
Gargamuni das