Četrtek, 29. mar '07

Četrtek, 29. mar '07
 
V BOLNICI
 
Pred približno tremi leti sem v Indiji zbolel in moral zato obiskati štiri bolnišnice. Prebadali so me z iglami različnih velikosti. Kmalu za tistim sem preživel še zadnji mesec in pol s svojim duhovnim učiteljem. Ob tem sem večkrat prišel v stik s krvjo, ki je vsebovala virus hepatitisa C.
 
Tako sem se odločil, da grem na pregled, s katerim bi ugotovili, ali so določeni virusi (kot so virusi hepatitisa B in C, HIV ipd.) prisotni v telesu.
 
Ko je v ponedeljek prijazna gospa s krvjo polnila epruveto za epruveto, mi je povedala, da je pred več kot desetletjem v Istri spoznala bhakto. Tam je prvič slišala za zavest Krišne. Vprašala me je, v kaj pravzaprav verjamemo in povedal sem ji, da poskušamo prebuditi uspavano zavest Krišne, Boga, tako pri sebi kot pri drugih živih bitjih. Ker sem bil v dhotiju, jo je zanimalo, ali moram biti tako oblečen. Pojasnil sem, da taka obleka ni obvezna, da pa sem menih in je to moja »uniforma«. Zdravniškemu delavcu, ki ima prav tako svojo »uniformo« ni bilo treba reči nič več. Takoj je razumela. Na koncu pogovora sem jo še vprašal, ali ji smem dati vizitko za internetno stran harekrisna.info in z veseljem je privolila.
 
Danes sem šel po prve izvide in se v čakalnici lepo pogovarjal z damo in mlajšim fantom. Že nekaj časa imata hepatitis. Ona B in on C. Pa je treba živeti s temi organizmi, ki lahko v skrajni fazi povzročijo tudi smrt. Težko je biti soočen s tem, še posebej kadar ne vidiš, da si sam neposredno »kriv« za to, da si dobil virus. Dami so na primer še kot otroku zaradi zlatenice zamenjali kri in … sklepajo, da je takrat dobila virus hepatitisa.
 
Tudi kot bhakte nismo imuni na take probleme, sprašujem pa se, ali sem pripravljen na takšno preizkušnjo?   Hare Krišna!