Kratek življenjepis Šrila Prabhupade
Njegova božanska milost A.C. Bhaktivedanta Svami Prabhupada se je pojavil v tem svetu leta 1896 v Kalkuti, v Indiji. Njegov duhovni učitelj Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakura je Šrila Prabhupadi na njunem prvem srečanju leta 1922 dejal, naj razširi vedsko znanje v angleščini. V letih, ki so sledila, je Šrila Prabhupada napisal komentar k Bhagavad-giti, pomagal svojim bratom po Bogu in leta 1944 ustanovil Back to Godhead (Nazaj k Bogu), štirinajstdnevnik v angleškem jeziku. Zaradi Šrila Prabhupadine filozofske učenosti in vdanosti ga je Društvo Gaudija-vaišnav leta 1947 počastilo z naslovom "Bhaktivedanta" (bhakti – vdanost, vedanta – učenost). 1950 se je Šrila Prabhupada pri štiriinpetdesetih letih umaknil iz zakonskega življenja in stopil v red vanaprasthe (življenje v umaknjenosti), da bi se lahko posvetil študiju in pisanju. Iz Delhija je odpotoval v sveto mesto Vrindavano, kjer je v zelo skromnih razmerah živel v srednjeveškem templju Radhe-Damodare. Tam se je več let posvečal intenzivnemu študiju in pisanju. 1959 je sprejel red odpovedi (sannyaso). V templju Radhe-Damodare je Šrila Prabhupada začel svoje življenjsko delo: prevod in komentar osemnajst tisoč verzov Šrimad Bhagavatama. Po tem, ko je izdal tri zvezke Bhagavatama, je septembra 1965 prišel v Združene države, da bi izpolnil poslanstvo svojega duhovnega učitelja. Od tedaj je napisal preko šestdeset zvezkov avtoriziranih prevodov, komentarjev in zgoščenih študij indijskih filozofskih in religioznih klasikov. Ko je Šrila Prabhupada leta 1965 s tovorno ladjo prišel v New York, je bil domala brez prebite pare. Julija 1966 je po skoraj enem letu velikih težav ustanovil Mednarodno skupnost za zavest Krišne (ISKCON). Vse dokler ni odšel s tega sveta (14. november 1977), je skupnost vodil in bil priča, kako je zraslo v svetovno konfederacijo več kot stotih ašramov, šol, templjev, inštitutov in kmetijskih skupnosti. Šrila Prabhupada je kljub visoki starosti v samo dvanajstih letih štirinajstkrat obkrožil svet in predaval na šestih kontinentih. Navkljub tako intenzivnemu programu je nadaljeval s plodnim pisanjem. Njegova dela so prava knjižnica vedske filozofije, religije, književnosti in kulture. Zaradi avtoritativnosti, globine in jasnosti so knjige Šrila Prabhupade visoko cenjene v akademskih krogih, na mnogih univerzitetnih tečajih pa jih uporabljajo kot standardne učbenike. Šrila Prabhupadina dela so doslej prevedena v več kot 60 jezikov. Čeprav je njegov prispevek zelo pomemben in trajen, pa zaradi pomanjkljive splošnočloveške osveščenosti še zmeraj ni ovrednoten in cenjen, kot bi si zaslužil. Kljub temu je seme posejano in sčasoma bo obrodilo sadove.
