Hare Krišna info

Sreda, 13. jun ’12 I

Danes dopoldan smo delili knjige v vasi, ki se imenuje Dželetovci.
Bili smo štirje. Vasi smo se lotili tako, da je šel iz vsakega konca
vasi proti centru en par bhakt. Vsak je obiskoval hiše na svoji strani
ceste in na koncu smo se srečali nekje na sredi vasi.

Zame je bila izkušnja v tej vasi prijetnejša od tistih, v nekaterih
prejšnjih vaseh. Včasih je to odvisno od našega razpoloženja, včasih
pa od tega, na kakšne ljudi naletiš. In zna se zgoditi, da imajo
bhakte v istem kraju povsem različno izkušnjo …

Razmišljal sem, zakaj je bilo tu drugače. Eden izmed razlogov zna biti
tudi ta, da v Dželetovcih živijo pripadniki različnih verskih
skupnosti, na primer imajo tudi Evangeličansko cerkev, ter so zato
precej bolj strpni in prijazni kot drugod. V nekaterih vaseh so ljudje
tako prestrašeni zaradi >>nevarnosti Jehovovih prič<<, da te odslovijo
še preden odpreš usta. Če pa izvlečeš kakšno besedo iz njih, spoznaš,
da večina sploh ni srečala niti enega pripadnika Jehovovih prič, kaj
šele imela kakšno slabo izkušnjo z njimi. A ljudje imajo, ne oprane
temveč, umazane možgane, za kar pa je, žal, največkrat zaslužna
najštevilčnejša verska organizacija na tem področju.

No, naj opišem še srečanje z dedkom Ivanom. Na koncu vasi sem trkal po
železnih vratih. Po eni strani zato, da bi priklical stanovalce hiše,
po drugi pa zato, da bi preveril, ali je na dvorišču pes.

Iz hiše je prišel dedek, ki sem mu pokazal knjige. Poklical je še
ženo, ki je prinesla denar za eno izmed majhnih knjig. Bolj zaradi
želje, da mi ustrežeta, kot pa iz želje po branju te knjige. Potem mi
je dedek dal še nekaj denarja. Želel sem mu dati še eno knjigo, pa, iz
neke prijaznosti, ni hotel. Nisem ga silil.

Zatem sva z dedkom začela pogovor o Bogu. Res lepo sva se pogovarjala.
Povabil me je v hišo in pokazal Jezusove slike in Njegovo pastirsko
palico, ki jo je izdelal dedek Ivan sam. In tako sem izvedel, da je on
pravi umetnik. Odpeljal me je v majhno, skromno delavnico in pokazal
umetnine, ki jih izdeluje. Vse so povezane z Bogom in … Hrvaško.

Na koncu najinega pogovora mi je podaril eno izmed svojih umetnin
skupaj s posvetilom. To je bila majhna sekirica. Čisto ta prava …

Na koncu sva se lepo poslovila in drug drugemu zaželela vse najboljše
… Dedek Ivan je bil s srečanjem zelo zadovoljen. Verjetno mu je
prijalo malo družbe, pa nekomu je lahko pokazal, kar ustvarja,
vsekakor pa ne gre pozabiti, da sva se veliko pogovarjala o Bogu. Kot
kaže si lahko dandanes vesel, če se lahko sploh z nekom normalno
pogovarjaš, kaj šele da se pogovarjaš o Bogu … No, čeprav pogovor o
Krišni pravzaprav je edini normalni pogovor …

Hare Krišna!

Gargamuni das