Hare Krišna info

Sobota, 19. maj ’12

Bhakte iz Osijeka so se že en čas dogovarjali za harinam v Novem Sadu,
kjer leta ni bilo uličnega petja. Temu botrujeta manjša dejavnost
bhakt in negativno delovanje tamkajšnje cerkve.

Kakor koli že … Bahulašva prabhu iz Novega Sada oziroma njegove
neposredne okolice je organiziral celo zadevo, pri čemer je naletel na
nekaj problemov tako pri mestnih oblasteh, kot pri bhaktah. Končno je
bilo vse tudi uradno dogovorjeno in danes je bil ta dogodek, na
katerega so nekateri gledali z navdušenjem, drugi pa spet s strahom,
da ne bi prišlo do kakšnega izgreda in nasilja …

Ob osemnajstih smo se zbrali pred vhodom na kopališče ob Donavi, nato
pa se namestili na bližnjih klopeh. Zakaj na klopeh? Mestne oblasti so
zahtevale, da ne smemo sedeti na tleh. Tla v mestu so javna površina,
ki jo je treba, če želiš na njej sedeti in peti Hare Krišne, zakupiti.
Tako sta bili klopci idealna rešitev. Glasbena ekipa je bila torej na
klopeh, ob njih pa so matadži plesale. Plesna skupina je štela od dveh
do sedem članic, pač odvisno od tega, koliko mimoidočih se je
pridružilo plesu:)

Vse je bilo zelo prijetno, od vremena pa vse do mimoidočih, a vseeno
smo za začetek kar goreče zapeli molitve Gospodu Nrisimhi. Zatem pa je
skoraj tri ure odmevala Hare Krišna maha-mantra.

Mimoidoči so nas pozorno opazovali. Veliko se jih je tudi ustavilo ter
gledalo in poslušalo dalj časa. Ljudje so bili videti skrajno
pozitivni, kar so kasneje potrdile izjave lokalnih bhakt, ki so bili v
civilni obleki ter so se tako neformalno sprehajali med ljudmi in se
pogovarjali z njimi. Nekateri mimoidoči so spraševali, kaj je to, spet
drugi, ki se spomnijo bhakt od prej, pa so se spraševali, kje smo tako
dolgo.

Najlepše je bilo opazovati reakcije otrok. Še posebej punce so se
znale pridružiti damam, ki so plesale. Tako so skupaj plesale v krogu,
pa se šle vlakec oziroma kačo in podobno. V glavnem, bilo je lepo
doživetje. Tudi lokalni bhakte, ki so zaradi razmer, v nekem krču
glede javnega nastopanja pripadnikov zavesti Krišne, so bili takšnega
mnenja.

Do enaindvajsetih smo smeli peti, nato pa se je >>diverzantska<< enota
odpravila v hribe, v dom Bahulašve prabhuja na obronkih Fruške gore:)

Hare Krišna!

Gargamuni das