Sobota, 14. jan ‘12

Po petih dnevih intenzivnega študiranja, predavanj in priprav nanje ob
koncu tedna nimamo predavanj v okviru Bhakti-šastri seminarja. A ni
dolgčas …

No, današnji dan je bil že od samega jutra nekaj posebnega. Po
mangala-aratiju so se tukajšnji bhakte zelo lepo in prisrčno zahvalili
in obdarili Vrišabho prabhuja, ki je v templju v Osijeku preživel kar
nekaj časa, danes pa se seli v Sarajevo, kjer bo pomagal pri širjenju
zavesti Krišne v Bosni in Hercegovini.

Zame je bil danes dan za prvi harinam v novem koledarskem letu. Bhakte
so pri uradnih organih prijavili to prireditev in okoli desetih smo se
odpravili v center Osijeka. Prvič sem v tem Kraju in moram reči, da mi
je všeč. Zelo prostran je, z veliko drevesi, zelenicami in parki.
Namestili smo se na severni strani trga Ante Starčeviča, da bi bili
med drugim deležni toplih sončnih žarkov, ki so v harinamu sredi
januarja še kako dobrodošli.

V prvem delu harinama je za harmonij sedel Suvarna-bindhu prabhu, sam
pa sem igral mridango, kar me je dodobra ogrelo, le koža na prstih je
čez čas popustila in popokala. V drugi polovici pa so me posadili za
harmonij. Bili smo na odprtem in bilo nas je sedem, tako da sem se
trudil peti glasno, kolikor sem le mogel, ne glede na to, da je bilo
tveganje izgube glasu precej visoko.

Mimoidoči so bilo cool. Precej jih je vrglo nekaj drobiža, trije pa so
kupili knjigo. Najbolj všeč mi je bilo, da nas je prišlo pozdraviti
precej bhakt, med katerimi sta z nami prebila največ časa matadži
Diana in bhakta Igor, stari znanec iz Murskega Središča. Dve družini
sta prinesli še polni vrečki sadja za Božanstva in vodo za bhakte v
harinamu. Res pozorno in prijazno. Čeprav se sami niso pridružili
harinamu v svojem kraju, pa so pokazali veliko odobravanje in
hvaležnost za naš trud.

Po dobrih dveh urah je mraz nekaterim zlezel do kosti in zato smo se
počasi, zadovoljni in razigrani, odpravili nazaj proti templju …

Hare Krišna!

Gargamuni das