Petek, 23. jul ‘10

Poletna vročina se nadaljuje, ulično igranje pa tudi. Danes sem
najprej počakal, da je iz Lendave prišel Kišore Krišna prabhu, nato pa
sva se skupaj napotila v središče Maribora. Začuda je bilo prosto meni
najljubše mesto za harinam, tako da sva hitro pripravila vse potrebno.

Ravno sva začela peti in že sta se nama pridružili matadži Barbara in
matadži Suzana. Družno smo nadaljevali s petjem Hare Krišna
maha-mantre, za spremembo pa smo vmes zapeli dve pesmi vaišnavskih
ačarij.

Ljudje so bili poletno razpoloženi in dokaj dobre volje. Poletje pa
pomaga, da je človek bolj osredotočen na telo in ga zato tudi duhovne
teme manj zanimajo.

Edina zares svetla izjema je bila dama, ki je že znala obiskati
Nama-hatto v Mariboru. Lepo nas je pozdravila, nato pa pobrskala med
Šrila Prabhupadovimi knjigami. Na koncu je kupila Nauk Gospoda
Čaitanje. Za nameček sem ji dal še revijo Hare Krišna, tako da bo
dovolj čtiva za počitniško branje. Zadovoljna je dejala, da se bo tudi
kaj oglasila na srečanju, in odšla naprej …

Mi pa smo vztrajno peli Hare Krišna vse do predvidenega konca. Takrat
pa je tudi izginila senca, v kateri smo sedeli, kar je bil še en znak,
da je uličnega petja za danes konec.

Hare Krišna!

Gargamuni das