Nedelja, 8. avg ‘10

Nedavno sem v elektronskem pismu prejel del zapisa z ene izmed
internetnih konferenc za mladino.

Nek mladostnik ali mladostnica je želela, kolikor sem jaz razumel,
pojasniti, kje v Mariboru se nahaja določena zadeva. V opisu poti do
tja je omenila ulico, v kateri zmeraj igra >>tisti v oranžnem<<.
Zanimivo …

Enega, dejansko prvega, izmed komunikacijskih ciljev smo tako dosegli,
saj smo bili opaženi. Vsekakor se to ne bi zgodilo, če bi se
pojavljali v jeansu in mikici, pa z baseball kapo, ki bi prekrila našo
Hare Krišna frizuro, če jo seveda sploh imamo. Ja, ja. Vem. V
različnih položajih smo in vsakdo deluje v skladu s tem. A vsaj
občasno bi se vsakdo lahko v družbi pojavil v vaišnavskem oblačilu in
z vaišnavskimi simboli, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi
pridiganja oziroma z namenom spomniti ljudi na Krišno, Boga. Več ljudi
kot to počne, večji bo učinek. Omenjena opaženost namreč še zdaleč ni
dovolj, kajti oseba ni vedela niti to, da gre za pripadnika zavesti
Krišne, kaj šele, kakšno je sporočilo zavesti Krišne, da o želji po
lastnem prakticiranju duhovnega procesa sploh ne govorimo.

Torej, potrebno se bo še naprej pojavljati v družbi in to na različne
načine in v čim večjem številu, tako da bo lahko zavest Krišne
obogatila življenja čim večjega števila ljudi. Dela še dolgo ne bo
zmanjkalo …

Bilo pa mi je lepo prebrati, da je z uličnim petjem pri omenjenem
mladostniku ali mladostnici bil dosežen vsaj omenjeni rezultat in
upam, da je to samo stopnička na njegovi/njeni duhovni poti.

Hare Krišna!

Gargamuni das