Koliko želimo vedeti o Krišni?

Vprašanje Gour Nitai prabhuja – malo ga bom skrajšal – ki pravi, da Prabhupada trdi, da samo tisti, ki so dobro podkovani v vedskem znanju in napredni v zavesti Krišne, lahko poznajo Krišnove energije. Njegovo vprašanje je, kaj pomeni v vsakodnevnem življenju biti dobro podkovan in napreden v zavesti Krišne. Ali to pomeni enkrat prebrati knjige in se udeležiti izpita iz bhakti-šastri oziroma o kakšnem nivoju zavesti Krišne govori Šrila Prabhupada. In moj odgovor je, da Prabhupada ne izpostavlja nobenega nivoja zavesti Krišne, ali nivo znanja, za katerega bi si moral bhakta prizadevati. Celo življenje je učenje. Naše oči bodo odprte zaradi transcendentalnega znanja in pridobivanje transcendentalnega znanja je proces. Včasih bhakte postanejo samozadovoljni, rekoč: Bhagavad-gito sem prebral enkrat in jo poznam. Dejansko pa zavest Krišne pomeni, da skozi celo življenje … Kot je to v materialnem svetu; v osnovni šoli se veliko pričakuje od tebe, v srednji šoli naj bi se učil še več, in še več na univerzi. Tudi po diplomi in ko imaš poklic, ljudje obiskujejo tečaje za osvežitev znanja, o vseh novitetah, ki se pojavijo na tvojem področju znanja in dela. Ljudje nenehno obiskujejo tečaje – v življenju torej gre za učenje. Še bolj pa to drži za duhovno življenje in zavest Krišne, ker se učimo o Krišni. In če Krišno ljubimo in nas Krišna zanima, potem hočemo vedno vedeti več o Njem. In Krišna je neomejen, zato je znanje o Njem neomejeno. Znanje o Njegovih energijah, ekspanzijah, Njegovih imenih, in bhakto to zanima. Zato se nenehno zanima Zanj.
Kaj je nivo pridobljenega znanja, to je različno. To je odvisno od … to je individualna stvar in se lahko spreminja. Bil je nek brahman v južni Indiji, ki ni imel sposobnosti za učenje, ki ni mogel niti brati. Ker pa je ljubil Krišno, se je učil strani Bhagavad-gite. In to se bo preverjalo tudi v času smrti. Koliko nas zanima poslušanje o Krišni, koliko smo se naučili. Veliko učenjakov bere veliko knjig, se uči toliko stvari, istočasno pa nimajo niti vere v to, kar berejo. Torej je potrebna vera v Krišno. Nekateri ljudje lahko imajo večjo sposobnost obdržati, razumeti, še vedno pa bi se morali zanimati, povpraševati in si želeti vedeti o Vrhovni Božanski Osebnosti. In prava stvar bo, koliko želimo vedeti o Krišni, bolj kot koliko vemo o Njem. To bo odločujoče dejstvo. Seveda ne bi smeli zanemarjati znanja o Krišni. In osnove bi morali znati. Vedeti bi morali, da je Krišna Vrhovna Božanska Osebnost. Nenehen trud, da bi vedno napredovali v predanem služenju. Prabhupada ni želel le, da bi njegovi sledilci spraševali o šastrah, bhakti vaibhava, bhaktivedanta. Bhakta bo naravno radoveden.
Ali ne beremo časopisa ali ne preživljamo časa s toliko drugimi stvarmi, stvarmi, ki nam v resnici ne koristijo in niso temeljni problem in nam resnično koristijo. Morda lahko pridobimo neko minimalno praktično znanje, ki nam pomaga krmariti našo pot skozi ta svet. Nad tem pa bi morali porabljati naš čas za učenje in razumevanje o Krišni. In potem se bomo naučili, kako Ga ljubiti. Krišna sam pravi: Kdor je osredotočen name in preživi svoje življenje v poslušanju o Meni, pridobivanju znanja o Meni, ti ljudje razvijejo ljubezen do Mene. Osebo torej ljubiš, na osnovi svojega poznavanja te osebe. In če želimo – Prabhupada uporablja besedo ‘transcendentalno ljubezen’ – je potrebno poslušati o čemer govorijo vaišnave in brahmane. Brahmane so tisti bhakte, ki imajo brahmansko iniciacijo, in vsak dan to pravijo, ko mantrajo Gajatri mantro. Uporabljajo besedo vidmehe, v brahma gajatri pravijo: omogoči mi, da bom poznal Absolutno Resnico, dovoli mi poznati duhovnega učitelja, dovoli mi poznati Gospoda Čaitanjo, dovoli mi poznati Gospoda Krišno, ljubimca gopij, vidmehe vidmehe: da, to bi morali znati. Torej bi morali vedeti, se posvetiti spoznavanju. Ko Krišna to vidi, čeprav poznavanja Njega ne pridobiš z znanjem, v knjigah, ampak ko Krišna vidi, da Ga hočemo poznati. Potem se razkrije. Torej se razkrije tistim, ki Ga hočejo poznati. Krišna je brezbrižen do tistih, ki so brezbrižni do Njega. Če pa Ga želiš spoznati, ni pomembno kdo si. Ni pomembno kakšen učenjak si. Če pa si želiš častiti, ti bo dal inteligenco. Dal ti bom inteligenco, s pomočjo katere boš prišel k meni. To je torej nivo znanja, ki bi ga morali imeti in nivo zavesti Krišne, kar pomeni napredujoče kultiviranje predanega služenja, vedno se truditi vedeti več o Krišni in ljubiti Krišno. Krišna bo to videl, in vračal ta čustva, in od tega bomo imeli korist.. Hare Krišna.
N. S. Šivarama Svami









Bhagavad-gita
Ivan Krivec – Decoles
Krišna bazar Celje
Krišna-katha
Mali pandit
Restavracija Govinda's
Restavracija Holyfood
Založba Damodar
Hrišikena- hrišikeša-sevanam-bhaktir ucyate. Dejansko pa zavest Krišne pomeni, da svoje čute vključimo v zadovoljstvo in služenje Gospodarja čutov Hrišikeše.
Bhakti mam abhijanati. Dejansko pa biti dobro podkovan v zavesti Krišne pomeni služiti Krišni skozi noidi-bhakti ali devet vrst vdanega služenja. Pod vodstvom iskušenega bhakte, ki deluje kot duhovni učitelj.
Bhakti se ne izvaja samo skozi celo to življenje temveč, mama janmani janmanišvare bhavatad bhaktir ahaituki tvayi, življenje za življenjem.
Napreden v zavesti Krišne pomeni, da smo se uspeli prebiti skozi raven anartha-nivriti, in se očistili več ali manj materialistične zavesti, ter pričeli spontano služiti Krišni s privrženostjo.
Krišno ne bo pritegnila jnana-mišra-bhakti, predano služenje pomešano z željo po znanju, temveč le čisto predano služenje prosto sebičnosti in motivacij, razen želje po zadovoljevanju Krišne, ašlisya va pada-ratam pinaštu mam, adaršanam marma-hatam karotu va, yatha tatha va vidadhatu lampato, mat-pranas-nathas tu sa eva naparah.
Nihče ne pozna bolje Krišne od gopij, in gopi-bhava pomeni, da ničesar ne želimo zase.
Leave your response!
You must be logged in to post a comment.