V današnjem svetu vidimo polno različnih vej duhovnosti, ki imajo skupno poudarjanje misticizma. V svetih spisih je opisano, da je pot duhovnosti lahko pomešana s karmo, jnano, mističnimi močmi in na koncu je čista vdanost. Bhakti, ki je pomešana s karmo stremi k izboljšanju našega socialnega in premoženjskega statusa. Bhakti, ki je pomešana z jnano nas pelje do pridobivanja raznih znanj, ki nas potem inspirirajo do duhovnega procesa. Bhakti pomešana z misticizmom pa je podvržena želji, da določene stvari občutimo oziroma zaznamo z bolj subtilnimi čuti. Bhakti, ki je pomešana s karmo in jnano nas popelje v duhovni svet na planete Vaikunthe, kjer se družimo z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo in delimo Njegovo obilje, slavo itd. To vključuje planete Mathure, Dvarake, Ajodhje. To je tudi čista bhakti, ker je vse povezano z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo. Včasih obstaja nepravilno razumevanje in bhakte na začetnih nivojih ne spoštujejo bhakt, ki so na poti na te duhovne planete, ker smatrajo, da je samo vraja bhakti ali ljubezen do Krišne prava in so zato bolj vzvišeni od vseh drugih. V resnici pa ti bhakte začetniki niso niti očistili anarth, ki bi jih kvalificirale za čisto vdano služenje. Zato moramo biti pazljivi pri ocenjevanju svoje duhovnosti in duhovnosti drugih. Zelo vzvišene osebe, kot so Bali Maharadža ter Akrura včasih kažejo primesi plodonosnega delovanja povezanega s čisto vdanostjo. Ker je njihova prema tako močna, potem te primesi niso pomembne. Zato je bolj pomembno, kot samo opuščanje plodonosnih aktivnosti, truditi se pridobiti ljubezen in odnos s Krišno. Zato Rupa Gosvami loči yukta vairagyo od phalgu vairagye.

Kaj pa misticizem? Ali se v svetih spisih ne opisuje, da je želja po mističnih močeh negativna? Da lahko jogija na poti vdanosti ovira pri duhovnem služenju. Ali ni nekdo, ki ima mistične moči avtomatično pogojena oseba, ki je nasedla svojim lažnim željam po slavi in se vrnila v krog rojstva in smrti. Mogoče pa so ravno te mistične moči naravne lastnosti nekoga na duhovni ravni, vendar je ponavadi bhaktam bolj važen odnos s Krišno kot pa same nadnaravne moči. Zanimivo je, da je v Čaitanja lili Ramadasa Abhirama dobil nalogo od Gospoda Čaitanje, da pridiga s pomočjo svojih nadnaravnih sposobnostih. Da omenimo dve zgodbi v zvezi s tem. Nekoč je zavistni jogi hotel uničiti drevo, pod katerim je sedel osebno Šri Nitjananda Prabhu. Tako je uporabil svoje mistične moči, da ga je zažgal. Ramadasa Abhirama je nato s svojimi močmi drevo ponovnoma manefestiral, kar začudenemu jogiju ni dalo nobene druge možnosti, kot da se preda Ramadasa Abhiramu in ga prosi za odpuščanje za svoje žalitve. Drugi primer pa je, ko je neki jogi letel okoli na veji in so ga učenci začudeno gledali in so klicali svojega duhovnega učitelja, naj pride pogledat. Ramadasa Abhirama je izpolnil svojo nadnaravno moč in poletel s pomočjo zobotrebca, ki ga je dal pod svoje stopalo. Tako je pokazal neumnim učencem, da lahko v resnici samo bhakta poseduje prave nadnaravne moči vendar ni potrebe, da jih kaže. Ardžuna je v Knjigi o Krišni, 89. poglavje, mistično moč uporabil za potovanje na druge planete.

Ko ga je brahmana zasmehoval, se je Ardžuna opolnomočil s popolno mistično močjo, tako da je lahko potoval na kateri koli planet, da bi našel otroka brahmane. Zdi se, da je Ardžuna postal mojster v mistični moči, s katero jogiji potujejo do katerega koli planeta, ki ga želijo.

Bhakte velikokrat kritizirajo tako imenovane primesi duhovnosti, pridno pa v svoje življenje vnašajo vplive materialistične civilizacije, ki nima niti v najbolj liberalnem pogledu nobeno vezo z duhovnostjo. Hanuman, Garuda, Ardžuna se jim za njihov nivo zdijo preveč nizki, zato rajši dajo pozornost osebam materialnega blišča, slave, lepote, moči itd. namesto da bi vzeli vzor vsakega čistega bhakte.

Verz

akama sarva kamo va mokša kama udara dhih tivrena bhakti yogena yajeta purušam param

ŠB 2. 3.10

nam da navodilo, da če smo polni materialnih želja, brez materialnih želja, si želimo osvoboditev materialnih tegob ali dvig na višje planete, moramo tivrena – izvajati z izjemnim naporom služenje Vsevišnji Božanski Osebnosti. Poudarek je na izjemnemu naporu in ne na primeseh, ki so pri vdanemu služenju. Lahko si zamišljamo, kako je naša duhovnost čista, ampak, če ne vlagamo vanjo nobenega truda, se zna zgoditi, da bo nekdo z veliko več materialnimi željami bolj napredoval.

Damana Krišna das