Po več kot obilnem nadlegovanju moči Gospoda Višnuja v obliki Mohini Murti, je Gospod Šiva zavzel v svoje običajno, nevznemirjeno stanje. To je položaj bhakte. Kot potrjuje Bhagavad-gita (6.22), yasmin sthito na duhkhena gurunapi vicālyate: zaradi svoje popolne vere v Vrhovno Božansko Osebnost, bhakta ni nikoli vznemirjen, 
celo v največjih preizkušnjah. Takšno prenašanje preizkušenj je mogoče le za prvorazredne bhakte, eden izmed katerih je tudi Gospod 
Shambhu. V Brihad Bhagavatamriti Brahmaji pravi Naradi: “O Narada, nisem videl še nikogar, ki bi bil Gospodu ljubši od Gospoda Šive. Šivaji je vedno zatopljen v nektarske sokove, ki izhajajo iz lotosovih stopal Gospoda Krišne. To je opisano v Caitanya-caritāmriti (ADI 6.80-81): 
krsna-preme unmatta, vihvala digambara 
nirantara kahe šiva, ‘muni krsna-dasa’. 
Šiva pravi: “Jaz sem Krišnov služabnik.” Vedno zatopljen v krsna-premo, pleše tāndava-nritya 
tako ekstatično, da celotno vesolje trepeta. 
Šivaji nikoli ne hlepi po štirih purušārthah dharmi, arthi, kami in mokši: religioznosti, gospodarskem razvoju, čutnem zadovoljstvu in osvoboditvi. Tem stvarem se je odrekel. Šiva je norec. Vidiš njegovo podobo: nadel si je venec iz kosti, venec iz kač in si namazal celo telo s pepelom. Je nag, z lasmi brez leska. Odpovedal se je vsemu materialnemu užitku. Nor se vedno omamljen giblje naokrog. Gospod Šiva nosi Ganges, ki izvira iz nožnega prsta Gospoda Harija, na glavi, na njegovih laseh brez leska. Šivaji je največji Krišnov bhakta – vaisnavānām yathā śambhuh [Bhāg. 12.13.16]. Ima dve vrsti milosti: sakapata-kripa, usmiljenje s sleparijo, in niškapata-kripa, milost brez dvoličnosti. 
Vaišnave, dragi bhakte Gospoda Krišne, 
Vishnuja, častijo Gospoda Šivo in dobijo njegov niškapata-kripo. Demoni želijo materialno bogastvo, ime, slavo, ugled in materialni položaj. Tudi oni častijo Gospoda Šivo in dobijo njegovo sakapata-kripa. Šiva jim da vse te materialne stvari. Toda zase teh stvari ne sprejme. 
V Brihad Bhagavatamriti (1.2.86) Brahma pravi
 Naradi:


krsnac chivasya bhedekšā maha-doša-kari-mata 
ago bhagavatā svasmin kšamyate na šive kritam


”Ne bi smeli razločevati Gospoda Šive od Gospoda Višnuja ali Krišne. Krišna lahko odpusti žalitve Njegovim lotosovim stopalom. Ampak 
nikoli ne odpusti nekomur, ki je žalil lotosova stopala Gospoda Šive. Zato je rečeno: vaisnavānām yathā śambhuh – Šiva je vaisnava- agraganya, največji vaisnava. 
Krišna je velikokrat rešil Šivajija pred nevarnostjo. 
Vedno poteka boj med demoni in polbogovi. Včasih demoni zmagajo in včasih zmagajo polbogovi.

Ko so enkrat polbogovi nadlegovali demone, so demoni šli k Maya Danavi in vzeli zavetje pri njem. Ker je Maya Danava bil velik mistik, je ustvarili tri rezidence, ki so bile kot tri velika letala iz zlata, srebra in železa, in vsi demoni so se zatekli tja. Tako so demoni postali nepremagljivi in polbogovi so bili poraženi. Polbogovi vzeli zavetje pri Gospodu Šivi. Šiva je vzel svoj lok in puščico ter se odločno boril proti demonom in ubil mnoge izmed njih. Potem je Maya Danava ustvaril velik lonec nebeškega nektarja. Demone, ki jih je ubil Šiva, je Maya Danava polagal v lonec nektarja in oživeli so. Več ko jih je Šivaji ubil, več jih je oživelo. 
Šiva je bil nemočen: “Kaj naj storim?” 
Šiva je bil v nevarnosti. Potem je Gospod Krišna mislil: “O, moj dragi bhakta je v nevarnosti.

Pomagal mu bom.” 
Krišna je nato prevzel obliko krave in spremenil Brahmajija v tele. Oba sta šla opoldne do velikega lonca nektarja in spila vse. Tam so bili stražarji lonca, ki pa so dejali: “Krava in tele sta čista. Ne bi ju smeli ubiti.” 
Očarala jih je Krišnova daivī-maya, Njegova energija. Potem je Šivaji ubil vse demone in polbogovi so zmagali. Na ta način je Krišna zaščitil Šivajija. 
- Iz Bhagavatam predavanja. 15. marec 1992. Bhubaneswar.



Šri Šrimad Gour Govinda Swami Maharaja