Sob, 27. feb ‘10

Sobota je bila v znamenju petja Krišnovega svetega imena.

Zame se je dan začel relativno zgodaj, tako da sem dober del svojih
jutranjih obveznosti opravil že pred mangala-aratijem. Petje se je
začelo z omenjenim jutranjim programom, zatem pa smo opravili
individualno meditacijo, recitiranje Hare Krišna maha-mantre na
džapa-mali. Sledila sta daršana in čaščenje duhovnega učitelja. Bilo
je dovolj časa za kratko predavanje iz Šrimad Bhagavatama in zaključni
del seminarja Šri Išopanišade, s katerima sem bil zelo zadovoljen.

Zatem pa nas je čakala pridigarska akcija, avantura. Približno
petnajst se nas je podalo s plesnim korakom in svetim imenom na jeziku
po središču Karlovca. Matadži so lepo plesale na čelu kolone, sledili
so jim glasbeniki, njim pa ostali bhakte, med katerimi so bili tudi
tisti z letaki in knjigami. Pot nas je vodila po samem središču mesta,
pa skozi nakupovalni center, prečesali smo tržnico in na koncu
napravili še krog po starem delu mesta. Večino časa smo hodili in
peli, kjer je bilo več ljudi, pa smo se zaustavili oziroma tam nekaj
časa plesali in povabili ljudi na Gaura Purnima festival, ki bo
naslednji dan. Srečali smo veliko ljudi, saj jih je prva zares
toplejša sobota zvabila na ulice. Bili so zelo prijazni. Nekateri so
nam mahali, z nami prehodili del poti in nas celo fotografirali.

V templju so nato sledile razne službe, kosilo in po potrebi še
počitek, nekaj po sedemnajstih pa smo nadaljevali s petjem. Imeli smo
nama-jagjo oziroma žrtvovanje v obliki skupnega petja Gospodovega
svetega imena. Sam sem začel s tem petjem, nato pa so ga vodili
Dašaratha Suta prabhu, Raghunatha prabhu in Šjama-rasa prabhu. Med
posameznimi pesmimi je matadži Nara-hari brala odlomke iz življenje
Gospoda Čaitanje in nam tako pomagala pri vživljanju v razpoloženje
jutrišnjega praznika. Med petjem so nekateri bhakte, predvsem matadži,
pripravljale cvetne vence in ostalo potrebno za Gaura Purnimo. In tako
je bilo vse do enaindvajsetih, ko se je oltar zaprl, mi pa smo večer
zaključili ob sladkarijah in živem pogovoru.

Vsa slava svetemu imenu!

Za konec naj omenim še, da sta bila tako dopoldanski harinam po ulicah
Karlovca, kot tudi večerna nama-jagja posvečena Džajapataki svamiju -
za izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja oziroma čimprejšnje
okrevanje in popolni povratek na >>pridigarsko bojno polje<<.

Hare Krišna!

Gargamuni das