Iz predavanja 14. avgusta 1935

Ko pogojena duša spozna, da je delček Vrhovnega Gospoda, se njen odpor do služenja Gospodu spremeni v mir, in njena čista inteligenca se ukvarja z neskaljenim služenjem Gospodu. Zatem si ne bo več želela bloditi v minljivem svetu s svojimi notranjimi in zunanjimi telesi. Brez vseh vrst zmedenosti svobodna duša pozna svoj dejanski položaj bhakte Sri Krišne in postane poslušalec, bralec in sledilec svetega besedila Šrimad Bhagavatama. Tako je utemeljen na zunanji poti predanega služenja. Brez predanost ni mogoče doseči osvoboditve.

Zato je treba slediti poti predanega služenja. Potem ko človek sliši Bhagavat, ga je potrebno prebrati in razmišljati o tem. Tam so pojmi znanje, strogost in predanost pomešani z nedejavnostjo. Ko človek posluša, bere in prakticira Šrimad Bhagavat s predanostjo, bo dosegel odrešitev.

Ta neomadeževan dokaz, Šrimad Bhagavatam, je zelo drag vaisnavskim bhaktam. Pogovor o svetih spisih bi moral biti v skladu s Šrimad Bhagavatamom. Če nekdo govori o upanišadah kot so Iša, Kena in Katha, in kalpah kot so Šikšākalpa, slovnici, jyotiši, itd, se lahko spomni Gospoda. V nasprotnem primeru se vso človekovo prizadevanje spremeni v materialno znanje. Oseba ne more spoznati Bhagavata s svojim lastnim pridobljenim znanjem.

Tisti, ki si trdo prizadevajo za pridobitev štirih človeških ciljev dharme, arthe, kame in mokše, ne dobijo nobenega rezultata z branjem Bhagavatama. Samo tisti, ki si želijo Krišna-premo, ki je pañcama-purušārtha, peti in najvišji človeški cilj, lahko pridobijo plodove branja Bhagavatama. Potreba po branju Šrimad Bhagavatama nastane, ko se sprejme Krišna-premo za najvišji cilj življenja.

Šrila Bhaktisiddhanta Saraswati Thakur Prabhupada