Sreda, 10. mar ‘10

Nekaj bhakt me je spraševalo o zdravstvenem stanju bhakte Vinka, pa
bom najprej napisal nekaj besed o tem. Po operaciji, ki jo je imel
pred devetimi dnevi, okreva hitreje, kot so zdravniki in
fizioterapevti pričakovali. Eden izmed možnih rezultatov omenjene
operacije bi lahko bil tudi popolna paraliziranost, pa se to na srečo
ni zgodilo. Toda desna stran telesa je bila prizadeta in eden izmed
članov zdravniškega osebja, ki je videl že ogromno podobnih primerov,
je takrat rekel, da predvsem roka najverjetneje ne bo nikoli
funkcionirala. Pa se je motil. Na srečo.

Bhakta Vinko ima redno fizioterapijo, tako da roko že skoraj povsem
normalno uporablja, pa tudi hodi pridno ob pomoči hojice, samostojno
pa tudi lahko prehodi nekaj deset metrov. No, najvažnejše pa je, da je
povsem zavesten. Precej bere in mantra. Tudi načrte za svoje delovanje
v prihodnosti je napravil. Vsak drugi dan mu očistijo rano na glavi, a
ko to več ne bo potrebno, bo lahko zapustil bolnico.

Bhakta Vinko se iskreno zahvaljuje za vse obiske, pozdrave, dobre
želje in molitve ter vas lepo pozdravlja!

Pa še ena zgodbica … Danes sem prišel na obisk k Vinku dokaj pozno,
okoli osemnajstih. Ker so v njegovi sobi ravno delili tablete,
injekcije ipd., nisem smel biti v sobi in zato sva šla z Vinkom na
bolj mirni kraj. Sedla sva na klop pred vhodom na nevrokirurgijo in se
veselo pogovarjala. Potem pa se sredi pogovora odprejo vrata bližnjega
dvigala in iz njega stopi eden izmed kirurgov. Visok, slok mož sivih
las in močnih brk. Zdravnik napravi nekaj korakov, nato pa se
zaustavi, obrne proti nama, sklene roke, kot bi molil in se nama
prikloni, ob tem pa pravi: >>Namas te!<< ter švigne na oddelek ... Tudi
midva sva hitro sklenila roke in odzdravila: >>Namas te! Hare Krišna!<<
... Bhakta Vinko je nato komentiral: >>Vidiš, kako deluje?!<<

Hare Krišna!