Petek, 19. feb ‘10

Pred začetkom nama-hatte v Mariboru sem šel fotokopirati vaišnavski
koledar za novo leto, ki se bo začelo zadnjega februarja. Ko sem
pridrvel v Dom ustvarjalnosti mladih sem pred učilnico, v kateri
potekajo naša srečanja, >>ujel<< bhaktini, ki sta si želeli na čelo
narisati tilako. Sprva se nisem želel vtikati, ko pa sem videl, da bi
to lahko koristilo, si nisem mogel pomagati. Na novo sem narisal
tilako na svoje čelo in zraven malo teoretiziral glede tega. Na koncu
pa sem v šali še komentiral, da je v kali-jugi res vse obrnjeno na
glavo – moški učijo ženske, kako si nadeti make-up:)

Peli smo veselo. Poleg Hare Krišna maha-mantre smo zapeli še
Gaura-arati kirtano, ki se zvečer poje v praktično vseh ISKCON-ovih
templjih po svetu.

Sicer pa sem danes nameraval govorit o petju svetega imena. Ko smo
nazadnje govorili o tej temi, smo predelali nekaj verzov Šri
Šikšaštake in želel sem nadaljevati, kjer smo ostali. A še prej sem se
pozanimal, ali ima kdo kakšno vprašanje v zvezi s petjem svetega
imena. Dvema začetnima vprašanjema in odgovoroma nanju je sledilo še
več vprašanj in komentarjev. Skočili smo sicer še na druge teme, kot
je darovanje hrane Krišni ipd. Vprašanj je bilo veliko in tega sem bil
vesel še posebej, ker se pogosto spomnim izjave svojega dikša guruja,
ki je dejal, da je na Balkanu, še posebej pa v Sloveniji, regulativno
načelo, da se ne postavlja vprašanj … No, tokrat jih je bilo toliko,
da do branja o svetem imenu sploh nismo prišli. Še pri skupnem
recitiranju enega kroga Hare Krišna maha-mantre na džapa-mali nas je
preganjal čas …

Na koncu pa se nismo posladkali s halavo, temveč z dvema halavam:)
Poleg tega je matadži Barbara pripravila še Balarame, tako da s(m)o
sladkosnedni bhakte danes prišli na svoj račun.

Hare Krišna!

Gargamuni das