Petek, 12. mar ‘10

Bhakto Vinka je v dveh tednih bivanja v bolnici obiskalo precej
vaišnav, med njimi tudi nekaj mladih bhaktin. Ko je ena izmed
medicinskih sester, ki je tudi prijateljica Vinkove žene, opazila te
obiske, je pol v šali in pol zares zagrozila, da bo Vinka zatožila
njegovi ženi.

Obiske bhaktin, ki so kar nekaj mlajše od Vinka, so opazili še
zdravniki, pa tudi drugi bolniki v sobi jih niso spregledali. Nekateri
med njimi so imeli, kot prej omenjena medicinska sestra, tudi kakšno
hudomušno pripombo.

Te so sicer pokazatelj zavisti v srcu, a ne bi sedaj o tem …

Ko sem slišal te razlage bhakte Vinka, sem mu povedal zgodbo. Šrila
Prabhupada je odšel oznanjat zavest Krišne v ZDA, vedoč, da Indijci,
ki se ne zanimajo za lastno duhovno dediščino, posnemajo Američane. Po
nekaj letih pridiganja se je vrnil v Indijo in s seboj pripeljal
učence z Zahoda. Takrat je začudenim Indijcem, ki so več kot dve
stoletji služili belopoltim Britancem in za katere je bilo imeti
belopolte služabnike nepredstavljivo, dejal, da ima na stotine in
tisoče belopoltih služabnikov, ki jim povrh vsega za služenje niti ne
daje plače … In kako je to mogoče?! Enostavno tako, da poje Hare
Krišna. Tako so se mnogi zamislili nad močjo svetega imena in morda je
kdo dobil preblisk, da bi ga tudi sam začel peti:)

In tako sem bhakti Vinku predlagal, naj ob naslednjem komentarju v
zvezi z obiski mladih žensk preprosto reče, da do tega prihaja samo
zato, ker poje Hare Krišna maha-mantro. Tako lahko ljudje, ki so zelo
željni oziroma obremenjeni z željo po druženju z nasprotnim spolom
(ali pa z istim … kakor koli že …), pri izpolnitvi svoje želje
poskusijo še s petjem svetega imena:)

Hare Krišna!

Gargamuni das