Nedelja, 28. feb ‘10

Danes praznujemo 524. obletnico pojavitve Čaitanje Mahaprabhuja na Zemlji.

Vstal sem zgodaj in opravil del svojih jutranjih dolžnosti. Na
jutranjem programu ob peti uri je bilo veliko več bhakt kot prejšnje
dni. Nekateri izmed njih so noč tako ali tako prespali v templju, spet
drugi pa so tako zgodaj prišli v tempelj na mangala-arati. Petje je
bilo lepo, v zraku pa se je čutila festivalska atmosfera.

Letošnji praznik je bil zame precej filozofsko obarvan. Del časa za
jutranjo meditacijo sem namenil pripravi predavanja iz Šrimad
Bhagavatama. Sam verz in komentar sta bila relativno kratka, govorila
pa sta o religiozni vojni, tako da sem se moral kar potruditi, da sem
imel kaj za povedati … Na koncu pa je bilo predavanje zelo dolgo, saj
se je med vprašanji odprla zanimiva tema: kaj je moralno iz
materialnega in kaj iz duhovnega zornega kota? Temo smo dodobra
obdelali in prav nič se nam ni mudilo končati, saj zajtrka na postni
dan itak ni bilo:)

Po predavanju smo se lotili vsak svoje službe. Bhakte so kuhali,
čistili, okraševali oltar in tempelj na sploh, pripravljali točke za
duhovni program itd. Moja naloga pa je bila pripraviti predavanje o
Gospodu Čaitanji in Njegovi pojavitvi.

Ob šestnajstih se je začelo slavje. Najprej je bilo na programu
recitiranje Brahma-samhite, nato pa kopanje Božanstva Gospoda
Čaitanje, ki ga je spremljalo petje Hare Krišna maha-mantre. Sledilo
je predavanje, temu pa kratki filmi o Gospodu in diaprojekcija z
včerajšnjega harinama po Karlovcu. Bhakte so pripravili še pesmi o
Čaitanji Mahaprabhuju in Njegovem poslanstvu, ki so jih zapeli ob
spremljavi kitare. Gospodu so darovali tudi dvajset ekadaši jedi.
Sledil je še en bhadžan, ki je spontano prešel v kirtano. Bhakte so
plesali, kot se za novo leto spodobi:)

Naj omenim še, da se je festivala udeležilo veliko bhakt, ki so prišli
iz Hrvaške (iz Karlovaca, Zagreba, Reke, Like itd.), Bosne in
Hercegovine ter Slovenije. Zbrala se je res zanimiva ekipa. Tempelj je
bil nabito poln. Ta tempelj je pravzaprav nekoliko večje mansardno
stanovanje, ljudi v njem pa je bilo preko sedemdeset. Lahko si samo
zamislite, kakšno vzdušje je bilo ter kako sta izgledala petje in
ples. Soseda iz spodnjega nadstropja, ki je res neverjetno prijazna in
strpna, je povedala, da se njena stropna luč dodobra zibala:)

Festival, še posebej pa praznovanje obletnice pojavitve oziroma
rojstni dan, ne bi bil festival brez slavnostne večerje. Prasadam je
bil zelo okusen in bilo ga je več kot preveč.

Zelo vesel sem, da sem bil priča temu dogodku. Še posebej lepo mi je
bilo srečati prijatelje in se z njimi dolgo pogovarjati.

Tako smo stopili v novo leto gaudijskih vaišnav … Srečno!

Hare Krišna!

Gargamuni das