Transcendentalni dnevnik, Hari Šauri Prabhu

Pozno popoldne je Prabhupada sprejel gospoda Dixona iz državnega ministrstva za socialo, šport in rekreacijo. Za delo, ki ga je opravljal, je bil relativno mlad (morda v poznih tridesetih). Spremljala ga je lepa mlada tajnica. Gospod Dixon je zelo cenil dejstvo, da Prabhupadini učenci niso jemali drog in uživali alkohola. Zanimalo ga je, če bi lahko katerikoli aspekt zavesti Krišne vključili v življenje mladih ljudi v ZDA.

Prabhupada je razložil, da je naš proces čistoča srca, kar pa ni mogoče brez družbe bhakt. Ministra je povabil, naj pošlje mlade k nam in mu zagotovil, da jih bomo pravilno usmerili.

Gospod Dixon je razložil, da je razmišljal bolj v smeri globalnega izobraževanja mladih.

Prabhupada mu je razložil, da resnično izobraževanje pomeni tri stvari: naučiti mlade fante, da vidijo vse ženske kot njihove matere, da vidijo lastnino drugih kot smeti na cesti in da vidijo druga živa bitja na istem nivoju kot sebe. Ni potrebe za doktorskimi in akademskimi naslovi. Nadaljeval je, da je trening karakterja resnična osnova za to, da nekdo postane pandita, učena oseba. Dodal je, da je iznad vsega tega nujnost razumevanja, kako je vse v kreaciji lastnina Boga. Takšno znanje bo zaustavilo vojne in lakoto.

Šrila Prabhupada je omenil, da v Združenih narodih enostavno samo govorijo, ni pa združenosti. Vprašal je zakaj ne izdajo resolucije, da je vse lastnina Boga in da so vsi ljudje sinovi in hčerke Boga. Na tej osnovi bi se lahko vse pravilno razdelilo. Vendar je problem: “Vi trdite, da je zemlja vaša lastnina in ne dopuščate drugim, da bi prišli.” Razložil je, da če bi bila zemlja pravilno uporabljena, ne bi bil nihče lačen in vsi ekonomski problemi bi bili rešeni. Če bi bilo realizirano tako, bi bili rešeni tudi vsi socialni, religiozni, politični in filozofski problemi.

Gospod Dixon pa je menil, da rešitev ni tako enostavna. Razmišljal je, da če bi vsaka država proizvedla vso hrano, ki bi jo lahko in jo dala državam, ki jo resnično potrebujejo, potem bi to znalo zaustaviti samoiniciativnost teh držav po proizvodnji hrane. Menil je, da bi morala potekati nekakšna izmenjava denarja in hrane.

Prabhupada mu je odvrnil, da denar ni potreben, ker bi proizvodnja žitaric in mleka rešila probleme vseh ljudi. In dodal je: “Vendar, zemlja se uporablja za proizvodnjo tobaka za cigarete in kavo, kar vodi v pekel.”

Ko je gospod Dixon odšel, je Prabhupada komentiral o njegovi tajnici. “Pravzaprav on sploh nima karakterja. Poglejte, to je odprta skrivnost, da imaš ob sebi lepo tajnico. Vendar, kje je čistoča? Zakon je tabu in ob sebi imeti lepo tajnico je zelo dobra stvar.”

Nadaljeval je, da so bili v vedskih časih smrt, rojstvo in zakon zelo pomembni dogodki, ki jih je zmeraj spremljala velika ceremonija, v tem času pa je zakon praktično samo farsa. “Obstaja velika želja po socialni reformaciji, vendar nimajo ideje, kako bo družba srečna. Poizkušajo odstraniti intoksikacijo, LSD, vendar ne vidijo , zakaj je LSD prišel. Ne poizkušajo zaustaviti vzroka. Ne bodo pa sprejeli nasveta. To je defekt. Torej, kako bodo potem lahko ... On je zelo velik uradnik, ki dobiva veliko plačo, to je vse. Ni nikakršnega efekta. In niti ne more biti kakršnega koli efekta, to ni možno. Oni ne vedo, niti si ne želijo vedeti. In mi razglašamo: “Odstranite te štiri grešne aktivnosti” in nihče se ne bo strinjal. Nezakoniti seks je naše življenje. Imeti prijateljico, imeti tajnico. Mi pa razglašamo: “Brez nezakonitega seksa.”

Prabhupada je rekel, da ni problem samo v politiki, tudi tako imenovani sanjasiji in jogiji imajo tajnice. “Rep psa.” Ali postaneš sanjasi ali grihasta ali karkoli, vendar rep je ta stran. Lahko ga naoljiš, drgneš kolikor hočeš, vendar je vsa tendenca seks. To je vse, samo v različnih preoblekah. Objektivno je to seks in to je, kar se dogaja. Nekateri izmed njih odprto izjavljajo: “Jaz sem za seks.” in oni so reklamne stekleničke. Vendar objekt ostaja seks. In sanjasiji kot je Radžneš razglašajo: “To je življenjski seks. S spolnim odnosom boš dosegel odrešitev.”