»Vsakogar, ki ga srečaš, pouči o Krišni.« Povabi ga na Nedeljsko srečanje …

Kadar je nekaj tako pomembno, da to sami živimo, je to vredno podeliti tudi z drugimi. Če torej cenite zavest Krišne, če ta pomeni nekaj v vašem življenju, bo morda, ko jo predstavimo drugim, imela vrednost tudi zanje. Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakura je govoril in verjetno še zmeraj govori: »Oseba, v kateri je življenje, lahko pridiga.« Čaitanja Mahaprabhu pa je rekel (CC Madhya 7.128):

yäre dekha, täre kaha ‘kåñëa’-upadeça
ämära äjïäya guru haïä tära’ ei deça

»Vsakogar, ki ga srečaš, pouči o Krišni.« Povabi ga na Nedeljsko srečanje …

Včeraj smo slišali veliko šal, danes pa bi rad bil nekoliko bolj resen. V mojem življenju je bilo mnogo stvari, ki bi jih lahko počel. Vsem nam na zahodu je relativno mnogo bolje kot preostalim trem četrtinam ljudi. Etiopija, Sudan, Belgijski Kongo, Ruanda … Ali ste slišali za Ruando, kjer so nedavno ubili milijon ljudi? Bangladeš … in še toliko drugih delov sveta, kjer je ogromno trpljenja. Morda sem vam včeraj omenil … Obstajajo osupljive statistike za katere večina ljudi sploh ne ve. Ena izmed mojih, ne morem ravno reči naj-ljubših statistik je presenetljivo dejstvo, da zaradi podhranjenosti na Zemlji vsake tri sekunde umre otrok, kot je mala Madri, ki je tako srčkana, da bi jo najraje dvignili v naročje. Zelo prisrčen otrok. Toda vsi otroci so prisrčni, ne glede na to ali so črni, rjavi, rumeni itd. Oni se za te barve sploh ne zmenijo. Zaradi podhranjenosti vsake tri sekunde umre otrok! Ena, dva, tri … in še en otrok je umrl. To je prekrasen svet v katerem živimo!

Zato je čas, da v našem duhovnem življenju postanemo malo bolj resni. Bral bom Šrila Prabhupadine izjave in jih komentiral. S tem ne poskušam zmagati na tekmovanju v popularnosti. Prav tako mi ni tako pomembno, ali vam bo všeč ali ne. Toda če želite, zares želite, pravo duhovno življenje in ne samo predstavo, morate biti pripravljeni na malo žrtev.

Gospod Krišna pravi v Bhagavad-giti (3.41):

tasmät tvam indriyäëy ädau
niyamya bharatarñabha
päpmänaà prajahi hy enaà
jïäna-vijïäna-näçanam

Papa, greh, ki uničuje znanje in samospoznanje, jnana vijnana nasanam, je nerednost, nereguliranost. Krišna govori, da je treba obvladovati čute, indriyany adau, že na samem začetku, v skladu z niyam, s pravili in predpisi.

Pred nekaj leti je bil Džaja Advejta Svami glavni urednik revije Nazaj k Bogu in nekoč je napisal čvrst uvodnik. Nekdo je za tem pisal na uredništvo revije in to pismo so prav tako objavili. V pismu je pisalo: »Sit sem že vseh teh ljudi, ki poudarjajo pravila in predpise. Vse, kar je potrebno, je ljubiti Prabhupado.« Meni, ki nisem zelo inteligenten, ki sem trdosrčen in okruten, se je to zdela najbolj neumna izjava, ki sem jo kadar koli slišal. Če nekoga ljubim in me ta oseba prosi, da nekaj napravim, jaz pa ji odgovorim: »Žal mi je, a tega ne bom napravil. Toda ljubim te.« Kakšna ljubezen je to?! Lahko rečem: »V redu. Po najboljših močeh se bom potrudil napraviti, kar želiš, in prosim, oprosti mi, če ne uspem.« S tem lahko živim. To lahko razumem.

Večina vas ni deležna prednosti, ki sem jih imel sam, ko sem odraščal v zavesti Krišne. Koliko vas je živelo v ašramu? Kar nekaj. Ali se vam zdi lažje biti striktni v stalni družbi bhakt? Osebno sem šel skozi dosleden trening. Prav tako sem imel srečo, da sem lahko živel s Šrila Prabhupado v Indiji, kjer sem videl, koliko je poudarjal regulativna načela. Krišna omenja ta načela v Bhagavad-giti (2.64) in pravi: prasadam adhigacchati. To so regulativna načela svobode.

yadä saàharate cäyaà
kürmo ’ìgänéva sarvaçaù
indriyäëéndriyärthebhyas
tasya prajïä pratiñöhitä
(BG 2.58)

Kdor lahko umakne čute od predmetov čutne zaznave, zlahka postane samospoznana oseba. Arjuna pa pravi, da je ta joga zelo težka. Zelo težko je obvladovati um. Tako kot veter. Zjutraj je bilo močno neurje. Pravzaprav še nikoli nisem slišal tako glasnega grmenja. Rečeno je, da se ob glasnem grmenju dogajata dve stvari: polbogovi in demoni se bojujejo, hkrati pa je to znak rojstva močnega rakšase. Kakor koli že … Pomembnost izvajanja aktivnosti zavesti Krišne v skladu z navodili Šrila Prabhupade ne smemo podcenjevati.

Šrila Prabhupada je govoril o mangala-aratiju (jutranjem čaščenju Božanstev) in štirih regulativnih načelih. Naslednji citati so iz Šrila Prabhupadinih pisem. Spisek niti slučajno ne zajema vseh citatov na to temo.

1. »Poskrbeti moraš, da se dosledno držijo regulativnih načel, štirih prepovedi, in da hkrati izvajajo dejavnosti vdanega služenja kot so: zgodnje vstajanje in tuširanje, nanašanje tilake, udeležba na mangala-aratiju, recitiranje šestnajstih krogov Hare Krišna maha-mantre na džapi in poslušanje predavanja iz Šrimad Bhagavatama. To je dolžnost vseh mojih iniciranih učencev ne glede na to, ali so veliki ali mali.«
Tukaj je treba omeniti dve stvari. Prva je, da če živite doma in ne v templju, morate imeti določen urnik, razpored aktivnosti. Ni nujno, da točno ob 4:30 pihnete v glasno školjko in prebudite vse sosede. Toda neko vrsto rednega programa morate imeti. Ideja je tudi ta, da naj ne bi spali več kot šest ur. Druga stvar pa je, da so ta pravila namenjena za vsakogar od A do Ž. Spomnim se, kako se je moja generacija zgražala nad svojimi starši, ki so želeli vzgojiti moralne otroke, sami pa so varali drug drugega. Včasih bi rekli: »Stori, kakor ti pravim in ne tako, kot to počnem jaz.« Ali ste že kdaj slišali tako izjavo? Šrila Prabhupada nam ni dal ničesar, kar ni bil pripravljen napraviti sam. Še več, nam je naročil naj spimo šest ur, sam pa je spal tri. Neprestano je bral, recitiral šestnajst krogov maha-mantre. Kljub temu, da je neprestano mantral, je imel števec s šestnajstimi kroglicami, samo da bi nam pokazal, kako delovati.

2. »Vsakdo mora zgodaj vstati, se stuširati, udeležiti mangala-aratija, recitirati najmanj šestnajst krogov, poslušati predavanje in se držati štirih regulativnih načel. Če smo pri tem popustljivi, potem ni govora o duhovnem življenju. Kdor se ne oprime trdno teh stvari, bo primoran pasti. Poučiti jih moraš s svojim zgledom. Kako se bodo drugače naučili?«
Ali naj prekinemo to razpravo, ker postaja pretežka? Ali jo pometemo pod preprogo? Šrila Prabhupada je imel veliko vero v te dejavnosti. Bhaktam, ki so imeli probleme, je zmeraj pomagal, toda nikoli ni delal kompromisov glede standardov.

Obstajata dve vrsti sadhana-bhakti: vaidhi in raganuga. Nekateri bi radi takoj skočili na raganuga nivo, ker zveni precej bolje, toda kdor to napravi, je obsojen na neuspeh. Če ljubite neko osebo, se ji želite v popolnosti izročiti, se žrtvovati zanjo. Ljubezen ocenjujemo na podlagi tega, kaj in koliko je nekdo pripravljen dati ljubljeni osebi. Toda, če vaš um neobvladano besni, če nimate nadzora nad jezikom, trebuhom in spolnimi organi, se ne morete izročiti Krišni, ker nimate nadzora nad seboj. Še ena pomembna stvar, ki jo poudarja tudi Čaitanja Mahaprabhu (Cc Adi 3.20) je: apani acari bhakti sikhaimu sabare – »Prišel sem poučevati z lastnim zgledom.«

3. »Znova in znova zahtevam, da se vsi moji učenci zelo dosledno držijo vseh pravil in predpisov. Zgodnje vstajanje, mantranje šestnajstih krogov, prisotnost na mangala-aratiju ter predavanju itd. – vse to je bistveno za duhovni razvoj.«
Imam učenca na Hrvaškem. Skupaj z ženo živi daleč proč od templja. Ne vstajata zjutraj ob 4:30, celo kadar sem jaz tam. Ne poskušata se niti pre-tvarjati. Toda imata svoj jutranji program. Vstaneta prej, toda s programom začneta ob 7:30. Pojeta Guru-aštakam, sledi Guru pudža in predavanje iz Šrimad Bhagavatama. Imata lep jutranji program in zelo sem zadovoljen z njima. Prabhupada je rekel, da so v duhovnem življenju vse te aktivnosti bistvene.

4. »… prosim, institucionaliziraj te najvažnejše aktivnosti: sodelovanje na mangala-aratiju in recitiranje šestnajstih krogov. To sta najpomembnejši točki procesa zavesti Krišne.« Najpomem–bnejši točki procesa zavesti Krišne! Ne omenja deljenja knjig, ne te ali one službe. Govori o temeljih zgradbe.

5. »Vsakdo bi moral biti prisoten na mangala-aratiju. Postopoma moramo postati vse bolj regulirani ter se vse bolj dosledno držati pravil in predpisov. V nasprotnem primeru bomo padli.«
Sam nimam neke posebne vrednosti. Zmeraj sem gledal nase kot na nizko, debelo, grdo osebo, nisem zelo učen, ne morem opraviti neke pomembne službe … Če ima v mojem ukvarjanju z zavestjo Krišne katera koli stvar kakršno koli vrednost, je to dejstvo, da sem dinozaver. Jaz sem tisti, ki je preživel. Ljudje želijo včasih za uvod povedati nekaj besed o meni, pa me vprašajo, kaj naj povedo. Edina stvar, ki mi pade na pamet je, da sem bhakta že trideset let. Včasih dodam še leto ali dve in rečem, enaintrideset, dvaintrideset. Naučil sem se preživeti. Leta 1975 sem postal sanjasi in še zmeraj se nisem poročil. Ha, ha … Ne skrbite. Ne načrtujem. Petindvajset let se že držim, tako da poznam nekaj trikov. Če želimo preživeti, moramo te stvari na nek način dati v prakso, ali pa bomo padli.

6. »Nikoli ne zanemari vsakodnevnega recitiranja šestnajstih krogov na džapi, vstajaj redno, brez izjeme, udeležuj se mangala-aratija, okopaj se in se drži preostalih regulativnih načel. Tako se bo vse uspešno izteklo. V to si lahko popolnoma prepričan.«
Prabhupada je imel veliko zaupanje v to.

7. »Da, branje mojih knjig ti bo pomagalo, toda če filozofije praktično ne uporabiš, tako da se udeležiš tempeljskih aktivnosti, kot so: zgodnje vstajanje, mangala-arati, vdano služenje; tako golo učenje filozofije ne bo imelo nobenega učinka.«
Poglejte to! Golo učenje filozofije ne bo imelo nobenega učinka. Znanje mora biti koristno uporabljeno. Gjana se sprevrže v vigjano, če se držimo procesa. Bhakte zelo pogosto napredujejo tako, da berejo Šrila Prabhupadine knjige in nato trdo delajo. Ko tako delujejo v zavesti Krišne, se vse, kar so prebrali, zasidra globoko v umu, globoko v srcu. Krišna razkrije skrivnost.

idaà tu te guhyatamaà
pravakñyämy anasüyave

(Bg 9.1)

»Zato, ker mi ne zavidaš, ti razodevam to znanost o bhakti jogi.«
bhakto ’si me sahka ceti

Ker si moj bhakta in prijatelj, ti razkrivam to rahasjo, skrivnost. Znanje je v Bhagavad-giti, a ostaja skrivnost. Tudi mi beremo Bhagavad-gito, toda od nje bomo dobili pravo moč šele, ko se bomo držali njenih napotkov. Bhagavad-gita je knjiga o jastvu in ne knjiga, ki zapolnjuje prostor na knjižni polici.

8. »Tako je prihodnost gibanja za zavest Krišne zelo svetla, dokler upravitelji budno pazijo, da vsakdo brez izjeme mantra šestnajst krogov, da vsi vstajajo pred četrto zjutraj, da so prisotni na mangala-aratiju. Naši vodje morajo biti pazljivi, da ne zatrejo duh zanosnega vdanega služenja, ki je individualen, spontan in prostovoljen.«

9. »Če se samo držiš našega standardnega programa, ki vključuje vsakodnevno mantranje šestnajstih krogov, zgodnje vstajanje, mangala-arati itd. Če vsi bhakte pazljivo vzdržujejo ta program, bodo ostali čisti in če je pridiganje čisto, Krišna brez dvoma radodarno pošlje vodje, upravitelje, sredstva in vse ostalo.«
Obstaja mnogo zgodb o Šrila Prabhupadi, še posebej iz New Yorka, pa tudi od drugod, ko so ga povsem povprečni ljudje videli in z začudenjem govorili: »Ta mož … on sije!« Ne poznam vašega primera, toda mene so v zavesti Krišne najprej pritegnili bhakte. Kratka zgodba. Poskušal sem postati srečen (happy), a sem bil le hippy. Z nekaj prijatelji sem živel v komuni. V tisti družbi sem veljal za filozofa. Nekega dne sem sedel pred hišo na stopnicah, raziskoval vesolje in razglabljal, zakaj nisem srečen. Prav takrat pa sem pogledal na drugo stran ceste in zdelo se je, kot da sem prvič opazil velik zid ter za njim velik samostan za častne sestre, nune. V trenutku me je prešinilo. Naenkrat je postalo povsem jasno. Bilo je, kot da bi se hkrati pojavila blisk in grom. Tako Narada Muni opisuje svoje spoznanje Boga. Rekel je, da je bilo podobno hkratni pojavitvi bliska in groma. Torej … zagledal sem samostan in si rekel: »To je to! Čistoča!« Imeti čisto srce, prosto laži, kraje, varanja, poželenja, jeze, pohlepa. To je sreča. Kmalu za tem sem srečal bhakte in videl sem, da žarijo, da so čisti in si rekel: »To si želim!« Šrila Prabhupada je poudaril, da bomo postali čisti, če se držimo ome-njenega programa, in nadaljuje, da bo iz te čistoče izhajalo vse ostalo: upravitelji, denar, …

10. »Zato je Rupa Gosvami uvedel ta sistem regulativnih načel, o katerem sem vas tudi sam poučil. Namen teh načel, kot so vstajanje pred četrto uro zjutraj zaradi mangala-aratija, vsakodnevno mantranje vsaj šestnajstih krogov na džapi, branje knjig, ulični sankirtan, pridiganje vsem in vsakomur, deljenje prasadama itd., je ohranjanje našega entuziazma in s tem zaščita pred napadi maje.«
Brahma-muhurta, dve uri in pol pred sončnim vzhodom je najprimernejši čas za meditacijo. Prabhupada pravi, da nas meditacija v tem časovnem obdobju ščiti pred majo.

11. »Najpomembnejše je, da sam postaviš dober zgled za druge tako, da se zelo dosledno držiš regulativnih načel, kot so mantranje šestnajstih krogov na džapi, branje knjig, vstajanje in prisotnost na mangala-aratiju itn. Tako bodo vsi vzpodbujeni. Biti moramo zelo pozorni, da bi lahko dobro trenirali bhakte.«
Ne pravim, da morate vstati ob 4:30, če to ne zmorete. Potrebna je vaja. Toda neka reguliranost mora obstajati, ne glede na to ali vstajate ob 4:30, ali pa ob 5:00, ali 5:30 … 8:00 je že malo pozno.

Teh citatov je še več, a mislim, da ste ujeli njihovo sporočilo.

N. S. Šridhar Svami