Bhagavad-gita 14.20 – Ljubljana, 11. september 2007

To poglavje nosi naslov Tri gune materialne narave. Sedaj že vsakdo ve, kaj so tri gune materialne narave: guna vrline, guna strasti in guna nevednosti. Guna nevednosti, tamo-guna, pomeni, da je človek poln slabih navad, še posebej grobega uživanja, kar vključuje jedenje mesa in drugih degradirajočih stvari, da preveč spi, pije, se omamlja in počne druge stvari, ki jih spisi prepovedujejo. Spisi pravijo: »Ne napravi tega.« In če nekdo to vseeno stori, gre za dejanje v guni nevednosti. Še posebej štiri dejavnosti spadajo v to skupino. Katere so te? Nezakoniti spolni odnosi, igranje iger na srečo, jedenje mesa in omamljanje. Te štiri se smatrajo za najbolj grešne. Če jih nekdo izvaja, gre za guno nevednosti.

Nezakoniti seks, pornografija, razuzdana in neomejena spolnost, spolnost zunaj zakonske zveze pahne človeka v guno nevednosti. Obstajata dva razloga za to. Prvi je, da sveti spisi prepovedujejo tako ravnanje, drugi pa, da ta dejanja onesnažijo človekovo telo in zavest, jo ožamejo. Zato se ta nezakonita spolnost, ki pa je dandanes razmahnjena po vsem svetu, imenuje tamo-guna, nevednost. Kar koli radio ni mogel storiti, je storila televizija in česar televizija ni zmogla, je napravil internet. Takšna promocija spolnosti, s filmi, preko interneta … tudi če tega ne želiš gledati, ti je postavljeno pred obraz. In internet uporablja praktično vsakdo, ker so takšni časi. Uporablja se za prodajo in nakupe. Vse mogoče lahko najdemo na internetu. Moderni človek ga mora uporabljati in ko se priklopi nanj, je guna nevednosti pred njim. Ne vem, kako se lahko človek temu izogne? A mora obstajati način. Seveda, če se ne rabimo pečati z internetom, se njegovemu vplivu avtomatično izognemo …

Igranje iger na srečo vključuje loterijo, pa tudi špekuliranje z denarjem, kot na primer na borzi. Tudi to je nevednost, tamo-guna. Ljudje postanejo pravi odvisniki od igranja na loteriji, tako da brez tega sploh ne morejo živeti. Ves svoj denar uporabijo za špekuliranje – bingo in druge oblike špekuliranja. To je vse nevednost. Denar je treba pravilno uporabiti. Namenjen je napredovanju v duhovnem življenju.

dharmasya hy äpavargyasya
närtho ’rthäyopakalpate
närthasya dharmaikäntasya
kämo läbhäya hi småtaù
(ŠB 1.2.9)

Denar je treba služiti, da bi ga lahko uporabili za napredovanje v zavesti Krišne. Pravilno ga lahko uporabimo za vzdrževanje našega grihastha (družinskega) življenja, za prehranjevanje, za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb … in vse to z namenom duhovno napredovati. Obstaja mnogo potreb, a denar je namenjen zadovoljevanju tistih, ki nam zares pomagajo pri razvijanju zavesti Krišne.

närtho ’rthäyopakalpate
närthasya dharmaikäntasya
kämo läbhäya hi småtaù
(ŠB 1.2.9)

Denar ni namenjen za kamo labhaya te, za povečanje našega poželenja z zadovoljevanjem le-tega. Namen denarja je, da nam pomaga, da postanemo zavestni Krišne in omogoči, da živimo Krišne zavestno življenje. Sicer ga bomo uporabili za špekuliranje z njim, za bingo, loterijo in na mnoge druge načine, od katerih bomo postali odvisni. To je guna nevednosti.

Jedenje mesa. Meso nam samo po sebi ni namenjeno. Meso je za tigre in leve ter podobne divje zveri, katerih telo je opremljeno s primernimi zobmi, prebavnim traktom ipd. Naše telo pa je prilagojeno sadju, zelenjavi, žitaricam. Naše telo je ustvarjeno za tako hrano. Toda zgolj zaradi čutnega uživanja, zaradi jezika oziroma okusa, … okušajo zrezek, kri … surov ali pa na pol pečen zrezek … uživajo v tem okusu. Torej zgolj zaradi okusa uživajo meso. Telo pa ga ni sposobno izkoristiti ali pa ga pravilno prebaviti, zato so posledice tega bolezni, kot je rak. Nisem še slišal, da bi ga povzročala pšenica in riž, znova in znova pa slišimo, da ga povzročajo meso, ribe in jajca. Gre za guno nevednosti. Vse te razvade, ki sem jih omenjal, so v guni nevednosti. Bolje je jesti prasadam. Obilen, okusen prasadam, ki je bil darovan Gospodu. Taka hrana je čista, transcendentalna in nam zato pomaga razvijati zavest, naše možganske celice. Pri tem je še posebej koristno Gospodu darovano mleko, ki ga dajejo Gospodove krave. Prasadam je povsem v čisti vrlini, meso pa je v drugem ekstremu, v guni nevednosti. Jedenje mesa, nezakonita spolnost, igranje iger na srečo in opijanje so v guni nevednosti.

Primerjate lahko vzdušje v templju s tistim v baru ali pivnici. Na eni strani čista vrlina, na drugi pa čista nevednost. Vpitje, opijanje, včasih celo nasilje … To je zelo slikovit opis gune nevednosti. V kali-jugi pa so te štiri dejavnosti najizrazitejše. Obstajajo še druge stvari in aktivnosti v guni nevednosti, a te štiri so najbolj grešne.

Guna nevednosti, tamo-guna, nato pa rajo-guna. Izurjeni smo, da bi delovali pod vplivom te gune. Dandanes so vsi ljudje z IIT-ja (Indijskega inštituta za tehnologijo) primorani delati najmanj dvanajst ur na dan in še potem, ko odidejo iz službe, vzamejo s seboj svoj računalnik in so zmeraj dosegljivi, da se lahko na zahtevo kadar koli vrnejo v službo. Toliko strasti. Guna strasti pomeni tekati sem ter tja kot opica. Skakati kot opica. To je strast. Vsak trenutek moraš biti v gibanju, na poti. Tudi hrana, ki jo ješ kar po poti, je hitro pripravljena hrana. Tečeš in ješ. To je guna strasti. Vse, kar nas primora k trdemu in predvsem hitremu delu … Oranje z volovsko vprego pa je povsem nekaj drugega. Gre za guno vrline. Dela se z manjšim tempom, človek ima stik z živaljo, vsake toliko je treba napraviti premor, delo se začne ob določenem času in se ob določenem času tudi konča, človek se dodobra razgiba … to je delo pod vplivom gune vrline. Danes pa ljudje opuščajo kmetovanje. Kmetje so za marsikaj prikrajšani. Ne vzpodbuja se jih. Pa bi jih bilo treba. Toda današnje vlade … mleccha rajanya-rupinah (ŠB 12.1.40). Vlade ali kralji, predsedniki vlade, bodo nabili zelo visoke davke, samo da bi prebivalstvu izcedili kri, nato pa se zanj sploh ne bodo zmenili. To je vse guna strasti. Prisili te k težkemu delu in pod njenim vplivom tečeš sem ter tja. Kot pravi Šrila Prabhupada: »Opice tečejo sem ter tja po štirih nogah, mi pa se podimo sem ter tja na štirih kolesih.« A gre za isto stvar, guno strasti.

V guno vrline pa sodijo brahmanske aktivnosti. Guna vrline pomeni narediti nekaj dobrega za druge: odpiranje humanitarnih organizacij, hranjenje lačnih, … delati pobožne aktivnosti, dajanje miloščine ipd. Cilj gune vrline je dosega rajskih planetov. Kdor je v guni nevednosti doseže peklenske planete. madhye tisthanti rajasah, guna strasti pa pomeni bivanje na zemeljskih planetih. urdhvam gacchanti sattva-stha, tisti, ki so v vrlini, se dvignejo na višje planete in adho gacchanti tamasah, ljudje v guni nevednosti gredo navzdol, na peklenske planete. madhye tisthanti rajasah, tisti v strasti, pa ostajajo na srednjih planetnih sistemih. A vse to je še zmeraj materialni svet, ne glede na to ali gremo v raj ali pekel. Vse to je materialno. Gune materialne narave nas bodo vklenile v materialni svet in o tem je govora tukaj (Bg. 14.20): »Ko se utelešeno živo bitje dvigne nad tri gune, pod vplivom katerih je materialno telo, se reši trpljenja, ki spremlja rojstvo, smrt in starost, ter že v tem telesu uživa nektar življenja.« Če lahko postanemo transcendentalni, če se lahko povzdignemo nad te tri gune materialne narave, potem lahko že za časa tega življenja uživamo brezmejno blaženost, kajti gre za duhovno blaženost. tri gunah atit. Tukaj je bila uporabljena beseda atitya, kar pomeni »ko se dvigne nad«. Torej ko se dvignemo nad tri gune materialne narave, se ustalimo v transcendenci.

In kaj pomeni dvigniti se nad tri gune materialne narave? To je opisano na koncu tega, štirinajstega poglavja Bhagavad-gite (14.26):

mäà ca yo ’vyabhicäreëa
bhakti-yogena sevate
sa guëän samatétyaitän
brahma-bhüyäya kalpate

»Kdor Mi služi s čisto vdanostjo in v nobenih okoliščinah ne zaide s te poti, se pri priči dvigne nad gune materialne narave in doseže raven Brahmana oziroma duhovno raven.« Kdor se je torej dvignil nad te gune materialne narave, doseže raven, na kateri poteka vdano služenje. Tisti, ki se dvignejo nad tri gune, se utemeljijo v čistem vdanem služenju, avyabhicarena bhakti-yogena sevate. vyabhicar se nanaša na prostitucijo, avyabhicar pa na odsotnost prostitucije. Zgolj Krišna. Ko se torej osvobodimo vpliva treh gun materialne narave, v trenutku postanemo neomajni v vdanem služenju Krišni.

In kaj je vdano služenje Krišni? Narada Muni ga opisuje v svoji Narada-pancaratri:
håñékeëa håñékeça- sevanaà bhaktir ucyate
Odvreči moramo vsa tako imenovana poimenovanja in s svojimi čuti služiti Krišnovim čutom. Temu pravimo transcendentalno vdano služenje. Torej utemeljiti se v praktičnem vdanem služenju pomeni, da ga izvajamo kjer koli, ne glede na to ali je kdo naokoli, kot na primer v templju, ali pa smo sami. Vse, kar je potrebno storiti, je vključiti vse, kar nam je na razpolago, v služenje Krišni. To je povsem enostavno. Ko služimo Krišni in pri tem uporabimo vse, kar imamo, ničesar ne izgubimo. Šrila Prabhupada je dejal, da je to, kar je potrebno storiti, samo povezati vse z zavestjo Krišne. Nastati mora čvrsta vez. Na primer, če v trgovini kupimo različne izdelke, jih kupimo za Krišno in jih darujemo Njemu, Krišna pa nam bo po tem dal Svoj prasadam. Če želimo kupiti neko nepremičnino za lasten dom, napravimo Krišnov tempelj sredi tega svojega doma. Tako bo cela posest postala tempelj. Nič drugega ali ločenega nam ni treba storiti. Če vse storimo Zanj, nam avtomatično vse postane na voljo. To je torej povezovanje vsega z zavestjo Krišne. Torej nič ni treba opustiti, temveč vse povezati s Krišno. To je povezovanje vsega z zavestjo Krišne. Torej nič ni treba opustiti, temveč vse povezati s Krišno. yukta-vairagya pomeni, da ničesar, kar je mogoče uporabiti v služenju Krišni, ne zavržemo. Vse je treba uporabiti v zavesti Krišne. To je umetnost življenja in tako naj bi živel vsakdo na tem planetu.

Pravzaprav je Šrila Prabhupada dejal, da je Krišna ustvaril duhovni in materialni svet za Svoje uživanje. Tako tudi človek, ko nekaj ustvari, stori to za lastno uživanje. Na primer, če nekdo kmetuje ali izdeluje določene predmete, dela to za lastno uživanje. Človek ima otroke za lastno uživanje in z istim razlogom tudi zgradi hišo. Podobno je Krišna ustvaril vse premično in nepremično …

éçäväsyam idam sarvaà
yat kiïca jagatyäà jagat
tena tyaktena bhuïjéthä
mä gådhaù kasya svid dhanam
(Išo 1)

Vse premično in nepremično prihaja od Krišne. On je ustvaril vse, vključno z nami. S kakšnim namenom? Da bi v nas užival. Namen našega obstoja je dajanje zadovoljstva Krišni. To je vdano služenje. Kadar Krišna uživa v nas, je to vdano služenje, v katerem je vse povezano s Krišno. Zaposliti se moramo torej z bhakti-jogo štiriindvajset ur na dan. In to ni težko. Lahko spimo, lahko jemo in vse ostalo, a v povezavi s Krišno. Tudi dodatnega časa to ne zahteva. Kuhamo tako kot navadno, uro dve, nato pa jedi darujemo Krišni. Ravnamo torej povsem enako: zaslužimo denar, kupimo sestavine, kuhamo… vse to je treba storiti, nato pa posvetimo še pet ali deset minut za darovanje hrane Gospodu. Temu pravimo povezanost vsega s Krišno, vdano služenje, transcendentalno življenje, bhakti-joga. Torej tisti, ki se dvignejo nad tri gune materialne narave, se v trenutku zaposlijo z dejavnostmi vdanega služenja, bhakti-joge. Nad tremi gunami se namreč nahaja bhakti. Zato je v tem verzu rečeno atitya trin, dvigniti se nad tri gune materialne narave in ko nam to uspe, je naravna posledica vključitev v transcendentalno ljubezensko vdano služenje Krišni. Gre za naravno posledico. Avtomatično dosežemo to raven. Če pa je ne, se je treba zavedati, da je oseba obtičala na nižji ravni, ravni Brahmana. V osemnajstem poglavju Šrila Prabhupada trikrat omenja … na primer (Bg. 18.54):

brahma-bhütaù prasannätmä
na çocati na käìkñati
samaù sarveñu bhüteñu
mad-bhaktià labhate paräm

»Kdor se dvigne na to transcendentalno raven, takoj spozna vrhovni Brahman in preplavi ga neizmerna radost. Nikoli za ničemer ne žaluje in po ničemer ne hrepeni ter je enako naklonjen vsem živim bitjem. V tem stanju doseže čisto vdano služenje Meni.« brahma-bhutah se nanaša na raven nad tremi gunami materialne narave. Kdor torej transcendira gune, postane prasannatma, zmeraj radosten in tak človek po ničemer ne hrepeni in za ničemer ne žaluje. Ni hrepenenja ne žalovanja, na socati na kanksati. S tem pa postane enako naklonjen do vseh živih bitij, sama sarvesu bhutesu. Vse gleda s transcendentalnimi očmi.

vidyä-vinaya-sampanne
brähmaëe gavi hastini
çuni caiva çva-päke ca
paëòitäù sama-darçinaù
(Bg. 5.18)

sama-dharsinah, na enak način gleda na brahmano, kravo, slona, psa, psojedca, … Vse vidi na enak način in jim je enako naklonjen, ker se je dvignil nad tri gune materialne narave in se ustalil na ravni Brahmana.

In kaj se zgodi potem, ko je nekdo enako naklonjen vsem živim bitjem? Doseže čisto, neskaljeno vdano služenje Krišni, mad-bhaktim. In kakšna je ta bhakti? param. parah-bhakti je čista bhakti. Rupa Gosvami definira čisto vdano služenje takole (BRS 1.1.11):

anyäbhiläñitä-çünyaà
jïäna-karmädy-anävåtam
änukülyena kåñëänu-
çélanam bhaktir uttamä

Govori o uttama-bhakti, najvišji, čisti bhakti. In kaj je njena značilnost? anyabhilasita-sunyam, ni drugih želja, kot le tista po služenju Krišni. jnana-karmady anavritam, odpovedati se je treba navezanostim. Biti brez špekulativnega umovanja, brez jnana-misra-bhakti, brez karma-misra-bhakti. anukulyana krsnanu-silanam, Krišni je treba vdano služiti tako, kot On to želi, kot želi duhovni učitelj. Tako vdano služenje je prvorazredno, bhakti-uttama.

Kot rečeno transcendiramo tri gune materialne narave in takoj dosežemo raven Brahmana, kjer hrepenenje in žalovanje ne obstajata več ter postanemo enaki do vseh živih bitij in na tej točki dosežemo čisto vdano služenje Krišni. To je scenarij. Najprej se moramo torej rešiti vpliva treh gun materialne narave.
asato mä sad gamaù
tamasi mä jyotir gamaù
måto mä amåta gamaù
(Brihad-aranyaka Upanisad 1.3.28)

Odpovedati se moramo tami, guni nevednosti. Opusti temo in jyotir gamah, priti na svetlo. Božanska Osebnost predstavlja to svetlobo in še več. Stopiti na svetlo pomeni doseči Krišnovo prebivališče. Ali z drugimi besedami, to pomeni, da čisto vdano služimo. asato ma, sad gamah. Asat se nanaša na materialni svet. Asat pomeni začasno. Materialni svet je po svoji naravi začasen. Začasno je materialno telo, začasna je hiša, vse je začasno … sad gamah. Sat pa pomeni večno. Vse v duhovnem svetu je večno, polno znanja in blaženosti. To raven moramo doseči. Podati se moramo proti temu čistemu svetu, ki se imenuje duhovni svet, v katerem prebiva Krišna. mrto ma, amrta gamah. mrto … ta planet se imenuje mrtyu-loka, kar pomeni kraj, kjer je mrtyu, smrt, gotova. Gotovo kot smrt. mrto ma, amrta gamah. amrta se nanaša na transcendentalni, večni svet. To je Krišna-loka, duhovni svet. Vaikuntha-loka. Vai-kuntha, vai pomeni ne, kuntha pa se nanaša na tegobe. Ni gun materialne narave, ni tegob. To je Vaikuntha, duhovni svet. Absolutni svet, brez relativnosti.

Oditi moramo na Vaikuntho. A kako? Tako da se odpovemo trem gunam materialne narave. Moramo se jih osvoboditi. Že v tem telesu lahko uživamo nektar. Že v tem življenju lahko uživamo omenjeno tanscendentalno blaženost. Rupa Gosvami navaja v Bhakti Rasamrta Sindhuju (1.2.187):
éhä yasya harer däsye
karmaëä manasä girä
nikhiläsv apy avasthäsu
jévan-muktaù sa ucyate

jivan-mukta pomeni, da je človek osvobojen že za časa tega življenja. Kdo je tak jivan-mukta? Mnogo jih je v naši Skupnosti, ISKCON-u. Kako nekdo postane jivan-mukta? iha yasya harer dasye. Oseba mora postati vdana, postati služabnik služabnika Gospodovega služabnika. In kako naj Mu služi, kako lahko postane njegov dasa? karmana manasa gira. Z dejanji, delovanjem. Kar koli stori, je namenjeno Gospodu. Z umom zmeraj razmišlja o Gospodu, Krišni, Radharani, Panča-tattvi, bhaktah, Šrimad Bhagavatamu, Bhagavad-giti. In gira, kar pomeni govoriti. Tako slavi Gospoda in Njegove bhakte. Še posebej Gospodove bhakte. Tako naj bi zaposlili naš vani ali gira ali govor. Tisti, ki služijo Krišni z dejanji, z umom in besedami, so osvobojeni že za časa tega življenja. To pomeni, da so se dvignili nad gune materialne narave. Dvignili so se nad škodljive vplive materialnega sveta in dobe Kali ter vstopili na duhovno raven. Vse to že v tem življenju in čeprav se zdi, da so v tem svetu, so za seboj pustili gune materialne narave. Vse materialno so povezali s Krišno, hari-sambandhi-vastunah. Vse, kar je povezano z Gospodom, je duhovno. Ko materijo povežemo z Gospodom, se poduhovi, tako kot železna palica, ki jo damo v ogenj, postane razžarjena in ne deluje več kot železo temveč kot ogenj. Če se z njo dotaknemo lesa, les zagori. Podobno velja … če besede, misli in dejanja zaposlimo v zavesti Krišne, s služenjem Krišni, se naše besede, misli in delovanje poduhovijo. To je poduhovljenje, amrtam asnute, ki omogoča, da človek uživa nektar, nesmrtnost. To amrto ali transcendenco lahko uživamo že v tem življenju. Mnoge bhakte v ISKCON-u (Mednarodne skupnosti za zavest Krišne) in v tem centru, ne samo enega ali dva, vidimo, kako dan za dnem in leto za letom samo služijo. To je transcendiranje gun materialne narave. Ob koncu življenja pa prestopijo smrt in so preneseni v duhovni svet. Tako preprosto je to. Zelo preprosto.

näräyaëa-paräù sarve na kutaçcana bibhyati
svargäpavarga-narakeñv api tulyärtha-darçinaù
(ŠB 6.17.28)

Krišnovi bhakte se ničesar ne bojijo. Ne bojijo se rojstva, smrti, bolezni in starosti. Zanje nimajo pomena, saj je njihova zavest spremenila v večno, transcendentalno. Zanje so tudi peklenski in rajski planeti enaki. Naraka so peklenski svetovi, svarga so rajski planeti in apavarga se nanaša na Krišnove planete, Krišnaloko, Vaikunthaloke. Bhakte vse te planete vidijo z enakimi očmi, saj so zavestni Krišne, utemeljeni v transcendentalni oziroma duhovni zavesti. To je torej transcendenca, o kateri je govora ob koncu tega poglavja, in ki je bistvo tega današnjega verza.

Kratu prabhu