Strogosti nam pomagajo, da nismo odvisni od okoliščin.
Če je duhovno življenje odvisno od okoliščin, potem se v
nas pojavi tendenca, da si želimo rezultate stvari. In če
ne dobimo rezultata (rezultat pomeni neko vrsto hrane,
ki jo lahko uživamo in če tega ne dobimo, nam zavest
Krišne ni všeč) in to je v nasprotju s temelji zavesti
Krišne. Zato je dobro izvajati strogosti. Strogosti kot so
pridiganje, sankirtan, harinam, so bistvene, toda vseeno
je dobro izvajati druge, minimalne strogosti. Tako
dejstvo, da delimo knjige ne pomeni, da ne sledimo
ekadašija. Krišna pravi, bodi toleranten. Morali bi se
naučiti biti tolerantni, tolerirati stvari, in to na nek način
prakticirati. Obstajajo minimalne omejitve, da recimo na
ekadaši jemo hrano, a ne žitaric. In če kdo želi narediti
več, je to v redu. Na Džanmastami se postimo do polnoči,
na Gaura Purnimo do sončnega vzhoda. To je minimum.
Prabhupada je poudarjal pomen tuširanja s hladno vodo
in zgodnjega vstajanja. To so torej minimalne stvari. V
Vrindavani je sampradaya, katere glavni princip je bil,
da se v duhovnem svetu ne sledi ekadaši in se bhakte ne
postijo, zakaj bi se torej mi morali? Krišni ni všeč, če
Njegovi bhakte trpijo, zakaj bi se torej morali mi postiti?
osvobojenim dušam in jih ne oponašati. Ni res, da bi
morali mi vedno početi, kar počnejo oni, ker so na drugem
nivoju. Mi smo na nivoju prakticiranja, oni pa na nivoju
popolnosti. In če se vajenci poskušajo obnašati kot tisti,
ki so že izpopolnjeni, je to sahadžija. Obstaja razlika
med sledenjem nekomu in oponašanju te osebe. Slediti
pomeni slediti tistim navodilom, ki so ugodne zame, da
lahko dosežem nivo popolnosti osvobojenih oseb. To je
sadhaka sadhana in ne obnašanje oseb na nivoju siddhe.
Zato je Šrila Prabhupada poudarjal, da se je dobro postiti,
da je to vedno dobra stvar, in je zdravo ter ekonomično.
Če se vsak mesec dva dni postimo, je to 2-odstotni
prihranek. Pomaga nam tudi ojačati našo odločnost in
zelo zanimivo je, da je bhaktam, ki prakticirajo neko
vrsto vrate, recimo, da se postijo od vode, zelo enostavno
izklopiti čute, če postijo. Um se loči od jezika. Nekaj
časa je malo nemira, toda na to se lahko navadiš. Tudi
karmiji se z lahkoto postijo, ker je to znanstvena stvar:
bolj ko hraniš čute, več hočejo. Bolj ko postiš, bolj imaš
čute pod kontrolo. Zato je za nas to pomembno
prakticirati. Prava strogost, ki jo priporočajo ačarje,
pomeni, da se naše srce prečisti in na ta način lahko
okusimo brahmasakhyam, duhovno srečo. Ne za slab
namen, niti na umeten način, ne pretiravamo, ampak
tapo divyam, transcendentalno strogost, ki jo je vedno
dobro prakticirati. Ura je devet, to je še ena vrsta
strogosti, da se odpraviš zgodaj k počitku. Neka vrste
strogosti je za nekatere ljudi, da ob tej uri vstanejo od
počitka.

N. S. Šivarama Svami