N. S. Džajapataka Svami, predavanje

(16. oktober 2001)

adyäpiha dekha caitanya-näma yei laya
kåñëa-preme pulakäçru-vihvala se haya
(Cc. Ädi 8.22)

VERZ: Kogar koli, ne glede na to ali je žaljiv ali ne, ki celo sedaj samo enkrat izgovori sri-krsna-caitanya prabhu-nityananda, takoj preplavi zanos in solze začnejo teči iz njegovih oči.

KOMENTAR: Znanje prakrita-sahadžij, ki pojejo nitai-gaura radhe syama, o filozofskem zaključku šole Bhagavate je pičlo in komajda se držijo kakšnih vaišnavskih pravil in predpisov. Toda kljub temu jim njihovo petje takoj izvabi solze v oči in pojavijo se še drugi znaki zanosa, ker pojejo bhaja nitai-gaura. Čeprav ne poznajo načel vaišnavske filozofije in niso kaj prida izobraženi, z omenjenimi simptomi zanosa pritegnejo mnogo ljudi, ki postanejo njihovi privrženci. Njihove solze zanosa jim bodo seveda na dolgi rok koristile, kajti kakor hitro bodo prišli v stik s čistim bhakto, bodo njihova življenja postala uspešna. Celo v začetku je jasno razvidno, da hitro napredujejo na poti do ljubezni do Boga, ker pojejo sveta imena nitai-gaura.

‘nityänanda’ balite haya kåñëa-premodaya
äuläya sakala aìga, açru-gaìgä vaya
(Cc. Ädi 8.23)

VERZ: Kdor preprosto samo govori o Nitjanandi Prabhuju, s tem prebudi svojo ljubezen do Krišne. Tako vse dele njegovega telesa preplavi zanos in solze začnejo liti iz njegovih oči, prav kakor voda reke Ganges.

‘kåñëa-näma’ kare aparädhera vicära
kåñëa balile aparädhéra nä haya vikära
(Cc. Ädi 8.24)

VERZ: Pri petju Hare Krišna je treba biti pozoren na žalitve, ki so vzrok, da nekdo, čeprav poje Hare Krišna, ne čuti zanosa.

tad açma-säraà hådayaà batedaà
yad gåhyamäëair hari-nämadheyaiù
na vikriyetätha yadä vikäro
netre jalaà gätra-ruheñu harñaù
(Cc. Ädi 8.25)

VERZ: Če se ob petju Hare Krišna maha-mantre srce ne spremeni, če solze ne tečejo iz oči, če telo ne drhti in če se dlake ne ježijo, je treba vedeti, da je srce takšne osebe trdo kot kamen. Vzrok za to so žalitve lotosnim stopalom Gospodovega svetega imena.«

KOMENTAR: Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakura je v svojem komentarju k temu verzu iz Šrimad Bhagavatama (2.3.24) pripomnil, da včasih maha-bhagavata, zelo napreden bhakta ne pokaže takšnih transcendentalnih simptomov, kot so solze v očeh, medtem ko jih včasih kanistha-adhikari, bhakta začetnik, umetno prikazuje. Toda to še ne pomeni, da je začetnik bolj napreden od maha-bhagavate. Test prave spremembe v srcu, ki se zgodi ob petju Hare Krišna maha-mantre, je, ali je bhakta postal nenavezan na materialno uživanje. To je prava sprememba. bhaktir paresanubhavo viraktir anyatra ca (ŠB 11.2.42). Če nekdo dejansko napreduje v duhovnem življenju, mora postati zelo nenavezan na materialno uživanje. Kadar zasledimo, da kanistha-adhikari (bhakta začetnik) med petjem Hare Krišna mantre umetno prikazuje solze v očeh, hkrati pa je še zmeraj povsem navezan na materialne stvari, lahko vemo, da se njegovo srce pravzaprav ni spremenilo. Sprememba mora biti razvidna iz dejanj.

Džajapataka Svami: V Bangladešu imajo veliko profesionalnih skupin, ki izvajajo kirtano. Pojejo Hare Krišna za šest tisoč rupij na »špil«. Ali pa za štiri tisoč, ali deset tisoč … pač odvisno od tega, kako znani so. Igrajo inštrumente. Nekateri med njimi so zelo izvedeni v jokanju med petjem. Imam učenca, ki je, preden je postal bhakta v zavesti Krišne, pel v eni izmed takšnih skupin. Priznal je, da čeprav je pel in je moral ob tem pokazati različne simptome zanosa, kot so jok, drhtenje telesa ipd., pa je bil odvisen od kajenja cigaret indijske vrste, imenovanih »bidi«. Zanj je bilo izjemno težko zdržati dve uri brez kajenja. Tako je ves čas kirtane gledal na uro, saj so se glasbeniki menjavali na dve uri. Po dveh urah je tako lahko spet kadil. Torej vse skupaj je bila le predstava, ker je bil pač takšen njegov poklic. Pri vsem tem pa ni bilo nobenih občutkov. Ko pa je postal dejaven v zavesti Krišne, ko je začel vdano služiti in se držati regulativnih načel, je začel razvijati okus za petje Hare Krišna in prej omenjeni simptomi so se začeli naravno pojavljati. In to želimo od vsakogar izmed vas. Da se v vas naravno prebudijo simptomi ljubezni do Krišne. Seveda lahko to nekdo igra, kot dramski igralec, ki pomisli na nekaj res strašnega in začne jokati, toda ko nekdo zares poje, se njegovo srce avtomatično zmehča in se topi, ko razmišlja o Krišni in ko poje Njegovo sveto ime. Vsi simptomi, vključno z naježeno kožo, se pojavijo naravno.

Ker v Indiji v krogu bhakt vedo, da je jokanje za Krišno znak duhovne naprednosti, nekateri to počno kot predstavo. Toda v resnici nimajo globokih čustev v srcu in od takšnega jokanja nimajo nobene koristi. Želimo pa, da so vsi s pomočjo zelo resnega in pozornega petja deležni naravne, duhovne blaženosti. Če nekdo poje Hare Krišna, a ne doživlja blaženosti, morajo biti vzrok za to žalitve svetemu imenu. Obstaja deset različnih žalitev, ki se jim moramo izogibati. Mednje sodijo žaljenje vaišnav (Gospodovih služabnikov), žaljenje šaster (svetih spisov) in druge oblike žaljenja svetega imena. Včasih se pri ljudeh pojavijo omenjeni simptomi in čutijo zanos, ker niso naokoli dovolj dolgo, da bi storili kakršno koli žalitev, toda čez čas postanejo žaljivi in se sprašujejo: »Kako to, da sem včasih ob petju Hare Krišna doživljal več sreče kot danes?« Če je to zgodi, je lahko vzrok v žalitvah, ki blokirajo naravni tok duhovne milosti svetega imena.

Človek lahko odstrani vpliv žalitev s primernimi ukrepi. Če na primer užalimo vaišnavo, ga lahko prosimo, da nam oprosti. Ali pa tudi če neprestano pojemo Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare, nam je za naše žalitve postopoma oproščeno.

Posebnost svetih imen Čaitanje in Nitjanande pa je, da se ne zmenijo za žalitve. Tako pojemo imena Nitai in Gaura ter postanemo blaženi. Šrila Prabhupada je rekel, da obstajajo sahadžija skupine, ki se ne držijo strogo pravil in pojejo nitai-gaura radhe syam hare krsna hare ram, in ker pojejo Nitai-Gaura, izkušajo duhovno blaženost. Tudi za nas velja oziroma je priporočeno, da pred Hare Krišna zapojemo Panča-Tattva maha-mantro. Nekoč je živelo pleme v Afriki, ki je bilo grobo in se ni prehranjevalo vegetarijansko, in Šrila Prabhupada je priporočal, naj jih bhakte naučijo petja Panča-Tattva maha-mantre, kajti zanje petje Hare Krišna morda ne bi bilo tako učinkovito, glede na njihov življenjski slog … Šrila Prabhupada je dejal, da so imena Gospoda Čaitanje tisočkrat močnejša od Hare Krišna mantre. Nekdo lahko vpraša, zakaj jih potem ne pojemo? Šrila Prabhupada je na to odgovoril, da nam je Gospod Čaitanja naročil, naj pojemo Hare Krišna. Torej, najprej dobimo milost tako, da pojemo imena Gospoda Čaitanje, nato pa izpolnjujemo Njegovo navodilo s petjem Hare Krišna maha-mantre.

Na svojih potovanjih sem nekoč srečal indijskega gospoda, ki je pel Hare Krišna maha-mantro že šestindvajset let. Pristopil mi je in to povedal. Ni bil član ISKCON-a (Mednarodne skupnosti za zavest Krišne). Pel je, ker je to omenjeno v Vedah. V Indiji je poleg ISKCON-a še veliko skupin, ki pojejo Hare Krišna. A je rekel, da čeprav poje, ne čuti zanosa in zanimalo ga je, kaj naj stori. Svetoval sem mu, naj poje Panča-Tattva mantro in tako dobi blagoslove Gospoda Čaitanje ter naj šele zatem poje Hare Krišna. Ali vsi poznate Panča-Tattva mantro? jaya sri-krsna-caitanya prabhu-nityananda sri-advaita gadadhara srivasadi-gaura-bhakta-vrnda! Zapisal sem mantro in mu jo dal. Od takrat je zmeraj izgovarjal to mantro pred petjem Hare Krišna. Takšen je torej proces. Čez približno tri mesece sem znova potoval skozi isti kraj in ko me je ta človek zagledal, je začel teči proti meni. Bil sem presenečen! Zakaj teče?! »Maharadža! Maharadža! Maharadža!« »Kaj se dogaja?!« sem si mislil. Pritekel je in se pognal proti mojim stopalom, tako da sem moral odskočiti. »Počakaj! Kaj se dogaja?« sem mu rekel. »Maharadža! Maharadža! Kaj si storil zame! Šestindvajset let sem pel, a nisem začutil nobene posebne blaženosti. Sedaj pa, ko sem začel peti še Panča-Tattva mantro, sem tako srečen! Hvala, Maharadža!« je povedal s solzami v očeh. Bil je popolnoma preplavljen s čustvi. Torej, na mnogih primerih sem se praktično prepričal, da Panča-Tattva mantra Gospoda Čaitanje deluje. Poskusite tudi sami in se prepričajte! Ni mi treba verjeti na besedo …

Tukaj je še nekaj navodil Krišne dase Kaviradže:

‘eka’ kåñëa-näme kare sarva-päpa näça
premera käraëa bhakti karena prakäça
(Cc. Ädi 8.26)

VERZ: Petje Hare Krišna maha-mantre brez žalitev odstrani vse grešne dejavnosti. Tako se pojavi čisto vdano služenje Krišni, ki je vzrok ljubezni do Boga.

premera udaye haya premera vikära
sveda-kampa-pulakädi gadgadäçrudhära
(Cc. Ädi 8.27)

VERZ: Ko se transcendentalno ljubeče služenje Gospodu dejansko prebudi, povzroči v telesu spremembe, kot so znojenje, drhtenje, razbijanje srca, tresenje glasu in jok.

KOMENTAR: Te spremembe v telesu se pojavijo avtomatično, ko se v nekom dejansko prebudi ljubezen do Boga. Ne bi jih smeli umetno posnemati. Naša bolezen je želja po materialnem. Med tem ko duhovno napredujemo, želimo materialno odobravanje. Znebiti se moramo te bolezni. Čista vdanost je anyabhilasita-sunyam (Bhakti-rasamrita-sindhu 1.1.11), prosta želje po čemer koli materialnem. V telesu naprednega bhakte se pojavijo mnoge spremembe, ki so posledica zanosa, a tega ne bi smeli oponašati, da bi bili deležni cenenega občudovanja občinstva. Pri tistem, ki dejansko postane napreden, se simptomi zanosa avtomatično pojavijo. Nobene potrebe po imitiranju ni.

anäyäse bhava-kñaya, kåñëera sevana
eka kåñëa-nämera phale päi eta dhana
(Cc. Ädi 8.28)

VERZ: Kot posledica petja Hare Krišna maha-mantre človek napreduje v duhovnem življenju do te mere, da se konča njegov materialni obstoj, hkrati pa se prebudi ljubezen do Boga. Krišnovo sveto ime je tako močno, da je človek z lahkoto deležen teh transcendentalnih zakladov, tudi če izgovori sveto ime le enkrat.

Džajapataka Svami: Morate pa razumeti, da to ne pomeni, da boste izgubili službo, ali kaj podobnega. Pomeni le, da se človekovo materialno življenje preobrazi v duhovno. Vse se lahko poduhovi preprosto s petjem Hare Krišna. To je tako močno! Če pa pojemo, ob tem pa delamo žalitve, je težko izkusiti takšne občutke.

caitanya-nityänande nähi esaba vicära
näma laite prema dena, vahe açrudhära
(Cc. Ädi 8.31)

VERZ: Toda če nekdo poje samo sveti imeni Gospoda Čaitanje in Nitjanande, čeprav le s kančkom vere, je zelo hitro rešen vseh žalitev. Kakor hitro nato zapoje Hare Krišna maha-mantro, občuti zanos ljubezni do Boga.

Džajapataka Svami: Zanos prihaja torej od petja Hare Krišna. Omenili smo, da blaženost prihaja od petja Hare Krišna mantre, potem ko smo najprej zapeli Panča-Tattva mantro. Še zmeraj moramo peti Hare Krišna, a pred tem lahko zapojemo Panča-Tattva, sveta imena Gospoda Čaitanje in Nitjanande, da nas očistijo.

Gospod Čaitanja in Nitjananda ne sodita: »Ti si žaljiv, ti pa ne!« Prežeta sta z duhom dajanja milosti. To je njuna posebnost. Če pomislimo … Ljudje so se osvobodili tudi, ko so slučajno zapeli sveto ime. Toda če pomislimo, kako padli smo v tej dobi kali ter kako smo pogojeni z materialnimi željami in druženjem … Kako bo sploh mogoče, da postanemo zavestni Krišne ali pa osvobojeni brez milosti Gospoda Čaitanje Mahaprabhuja?
Zato Krišna dasa Kaviradža tukaj svetuje:

svatantra éçvara prabhu atyanta udära
täìre nä bhajile kabhu nä haya nistära
(Cc. Ädi 8.32)

VERZ: Šri Čaitanja Mahaprabhu, neodvisna Vsevišnja Božanska Osebnost, je zelo velikodušen. Kdor Ga ne časti, nikoli ne more doseči osvoboditve.

KOMENTAR: Šri Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakura ob tem dodaja, da nikoli ne bi smeli opustiti čaščenje Radhe-Krišne, da bi častili Šri Čaitanjo Mahaprabhuja. Kdor časti le Radho-Krišno ali le Gospoda Čaitanjo, ne more postati napreden. Ne bi smeli zanemariti navodil šestih Gosvamijev, kajti oni so ačarje in zelo dragi Gospodu Čaitanji. Zato Narottama dasa Thakura poje:

rüpa-raghunätha-pade haibe äkuti
kabe häma bujhaba se yugala-piréti

Biti moramo ubogljivi učenci šestih Gosvamijev, od Šrila Rupe Gosvamija do Raghunathe dase Gosvamija. Neupoštevanje njihovih navodil v zvezi s čaščenjem Gaurasundare in Radhe-Krišne je velika žalitev, s katero si človek utira pot v pekel. Kdor zanemarja navodila šestih Gosvamijev, hkrati pa postane tako imenovani bhakta Radhe-Krišne, s tem samo kritizira resnične bhakte Radhe-Krišne. Rezultat njegovega špekuliranja je, da smatra Gaurasundaro za običajnega bhakto in tako ne more napredovati v služenju Vsevišnji Božanski Osebnosti, Radhi-Krišni.

Džajapataka Svami: Torej, brati bi morali o slavah Gospoda Čaitanje. Gospod Čaitanja je v bistvu združena oblika Radhe in Krišne. Pojavil pa se je kot bhakta.

anupama-vallabha, çré-rüpa, sanätana
ei tina çäkhä våkñera paçcime sarvottama
(Cc. Ädi 10.84)

VERZ: Na zahodni strani je bila triinštirideseta, štiriinštirideseta in petinštirideseta veja Čaitanjovega drevesa – Šri Sanatana, Šri Rupa in Anupama, ki so bili najboljši med vsemi.

KOMENTAR: Šri Anupama je oče Šrile Džive Gosvamija in mlajši brat Šri Sanatane Gosvamija in Šri Rupe Gosvamija. Nekdaj mu je bilo ime Vallabha, a Gospod Čaitanja mu je ob njunem srečanju dal ime Anupama. Ker so bili ti trije bratje zaposleni v muslimanski vladi, so jim nadeli naziv Mullik. Osebno lahko povem, da je naša družina povezana z Mulliki iz ulice Mahatma Gandhi v Kalkuti in da smo pogosto obiskovali njihov Radha-Govinda tempelj. Pripadamo isti družini. Naša družinska gotra ali izvorna rodoslovna linija je Gautama-gotra oziroma nasledstvo učencev, ki prihajajo od Gautame Munija in naš priimek je De. Toda ker so sprejeli položaj zamindarjev v muslimanski vladi, so dobili naziv Mullik. Podobno so ta naslov dobili tudi Rupa, Sanatana in Vallabha. Mullik pomeni gospod (lord). Tako kot angleška vlada podeljuje bogatim in spoštovanim osebam naziv gospod (lord), so tudi muslimani nadeli naziv Mullik bogatim in spoštovanim družinam, ki so imele tesen stik z vlado. Zato najdemo naziv Mullik ne samo med muslimani, temveč tudi med hindujsko aristokracijo. Ta naziv ni omejen na določeno družino, ampak je dodeljen različnim družinam in kastam. Pogoj za njegovo pridobitev pa sta bila bogastvo in spoštovanje.

Sanatana Gosvami in Rupa Gosvami sta pripadala Bharadvadža-gotri, kar pomeni, da sta pripadala ali družini ali pa nasledstvu duhovnih učiteljev, ki prihaja od Bharadvadže Munija. Kot člani Gibanja za zavest Krišne pripadamo družini ali nasledstvu duhovnih učiteljev Sarasvatija Gosvamija in smo tako znani kot Sarasvate. Zato izkazujemo spoštovanje duhovnemu učitelju z besedami sarasvata-deva, ali članu družine Sarasvata (namas te sarasvate deve), čigar poslanstvo je razširjanje kulta Šri Čaitanje Mahaprabhuja (gaura-vani-pracarine) ter borba proti impersonalizmu in voidizmu (nirvisesa-sunyavadi-pasccatya-desa-tarine). To je bila prav tako naloga Sanatane Gosvamija, Rupe Gosvamija in Anupame Gosvamija.

Džajapataka Svami: Šrila Prabhupada je tukaj podal kratek komentar k svoji pranama-mantri. Vsi mi, ki sledimo Šrila Prabhupadu, vsak dan izgovorimo pranamo, izkažemo spoštovanje. To je drugi del Šrila Prabhupadove mantre:

namas te särasvate deve gaura-väëé-pracäriëe
nirviçeña-çünyavädi-päçcätya-deça-täriëe

Šrila Prabhupada tukaj navaja prevod. namas te sarasvate deve, pomeni da je član Sarasvata družine Bhaktisiddhante Sarasvatija Thakure. gaura-vani-pracarine, njegovo poslanstvo je razširiti Gibanje Šri Čaitanje Mahaprabhuja. nirvisesa-sunyavadi-pascatya-desa-tarine, in boriti se proti impersonalizmu in voidizmu, rešiti ljudi z Zahoda pred impersonalizmom in voidizmom. Pravzaprav sta se impersonalizem in voidizem dandanes zelo razširila celo po Zahodnem svetu. Ljudi želimo rešiti te impersonalistične onesnaženosti, ki dela življenje zelo suhoparno in je velika ovira pri duhovnem napredovanju. Hare Krišna!