“V strelskih jarkih ni ateistov” pravi ameriški vojaški rek iz druge svetovne vojne. Z drugimi besedami, ko se človek, tudi če je ta najbolj zagrižen “ateist”, znajde v stiski, se praviloma vedno zateče k molitvi ali vsaj k misli o božanski sili, ki bi mu lahko priskočila na pomoč ter ga rešila zagate.

In zanimivo je, kako Narasimha Bhagavan, ki bhakte vedno ščiti pred demoni, včasih opozori na ateiste, ki jih nosimo v lastnih glavah tudi tisti, ki se sicer s to nalepko ne bi nikoli bahali in ki rajši mahamo z zastavami dharme in iskrene bhakti.

Pred tedni, ko sem užival v brezbrižnem igranju vloge nadrejenega v življenju nekoga sem v želji po še višjem položaju z glavo zadel v železno štango. Bum! Au! Blackout! … in nezavest.

Zgrudil sem se po tleh, se v bolečinah odpravil do postelje, ugibal o pretresu možgan in bil prisiljen zaspati za nekaj ur brez občutka za prostor in čas. Naslednji dan sta me poslabšanje vida in rahlo šepanje v ravnotežju odpeljala k dežurnemu zdravniku. Seveda, kdo pa še računa na moderno medicino, ta ni ničesar ugotovil in me poslal domov.

Dnevi so minevali, igra nadrejenega je šla naprej, življenje po starem, le moje bivanje se je obogatilo za eno miniaturo: neznosno bolečino v glavi. “Glava ni noht”, si človek reče, “Samo eno imaš in če ta gre, nova ne zraste!”

Bil sem prepričan, da gre za, v kroniki moje družine s krepkimi črkami zapisano gensko dedovano usodno razlivanje krvi po možganih.
Nekaj obiskov pri zdravniku in diagnoza je bila na dlani: nič resnega, le povišan krvni tlak.

Uf, olajšanje in dobra šola. Je bila karma ali molitev? Seznam slednjih se je takrat krepko podaljšal. Krišna je še enkrat opozoril na minljivost tega telesa, na Njegovo vrhovno upravljanje z našim časom in na, za najbolj neumne, vedno učinkovito šolo trdih udarcev.

Šrimati Kunti Devi po vseh težavah, ki so jih imeli z družino, po smrtih bližnjih, izgonu, po bitki, v Šrimad Bhagavatamu naslavlja Krišno:

vipadah santu tah sasvat
tatra tatra jagad-guro
bhavato darsanam yat syad
apunar bhava-darsanam

Želim si, da bi se vse te nezgode pripetile znova in znova, tako da bi Te lahko znova in znova videli, saj videti Tebe pomeni, da ne bomo več videli ponavljajočega se umiranja in rojevanja.

Parašurama das