Comments on: Šiba božja ali zakaj se moramo Narayana bati?

By: haribol

haribol — Thu, 20 May 2010 01:00:36 +0000

Namesto besede začudenje bi bilo bolje uporabiti besedo občudovanje.

By: joco

joco — Sat, 24 Oct 2009 14:28:37 +0000

Ja, meni se je tudi zadnji? razodelo prav to, o ?em Para?uram pi?e.
In sicer, ko sem bral Mahabharato, kjer sinovi Brahme, Ekata, Dwita in Trita (ni kompliciral z imeni), govorijo ponosnemu Brihaspatiju, kaj so do?iveli na Svetadvipi:
“Finnaly, after 100 celestial years, we began to see wonderfully effulgent personalities of white complexions and possessing all auspicious transcendental bodily features. They kept their hands joined as if they were praying, and we could hear them constantly chanting the holy names of the Lord.
Next, we saw an intensly concentrated effulgance approaching that place, and all of the residents of Svetadvipa began joyfully run toward it with their hands folded in a reverential attitude”.
No, potem so zgubili zavest, sli?ali so samo ?e kako bhakte slavijo Gospoda.

By: Parasurama Das

Parasurama Das — Tue, 20 Oct 2009 15:03:33 +0000

Najprej, središče vdanega služenja nismo mi in naše biča potrebno grešno delovanje, pač pa Guru, Krsna in vdano služenje. Z le-tem, še posebej s petjem Hare Krišna se uredi vse drugo na naših “karmičnih bančnih računih”. Krišni ne služimo, ker nam to prinaša olajšanje v trpljenju, ampak, ker je Njemu to pogodu in ker se mu le tako lahko zahvalimo za vse, kar nam v vsakem trenutku z ljubeznijo ponuja tudi sam.

Res je, ne moremo si misliti, kako pogojeni smo s svojo kulturo in “mentalno hrano”, ki smo jo kot v žilo prejemali vsa ta leta, desetletja… Jung, Tito, Michael Jackson, Britney Spears…in še kdo. Vse te vtise prinesemo v vdano služenje in čisti nauk o Zavesti Krsne poskušamo stlačiti v to, kar poznamo že od prej. Naše predznanje religije pa, če se pošalim, žal v večini primerov ne seže dlje od domače župnije.

By: Madan Mohan das

Madan Mohan das — Tue, 20 Oct 2009 12:17:48 +0000

Zanimiva poanta glede strahospoštovanja. Ta vtisnjen skoraj Jungovski vzorec, ki je neverjetno specifičen v naših krajih, je prikriti filter, ki se je prikradel v podzavest skozi stoletja preko literature, besede itd.

Žal tudi v bhakti jogi velikokrat naletimo na podoben vzorec.

Pri oboževanju Gospoda Nrisimhadeva gre velikokrat pojmovanje ravno v tej smeri. Nisem expert poznavanja te teme sem pa imel tudi sam močan koncept strahospoštovanja do Njega. V predavanju Bhakti vidyapurna svamija sem slišal zanimv komentar o tem kako prebivalci Vrindavane vidijo Nrisimhadeva kot malega Krišno ki se gre igrat to zabavo. Sladko, srčno in v povsem drugačnem razpoloženju od tega, kar smo navajeni. Meni je ta komentar odprl vpogled v razumevanje odnosov.