Prva stran » Sekira v medu

Šiba božja ali zakaj se moramo Narayana bati?

20 October 2009 | 4 komentarji

Gaudiya vaisnava siddhanta predstavlja čaščenje Krsne, skupaj z Srimati Radharani v Vrndavanu kot najvišji aspekt Absolutne Resnice!
Vso ostalo čaščenje, znotraj vedske tradicije in v skladu z drugimi sistemi čaščenja Boga, je temu podrejeno, saj le spontano vdano služenje Božanskemu paru ni obremenjeno s strahospoštovanjem. Krsna, kot vsaka velika oseba, ima več vlog: stvarnik, nadzornik, sin, prijatelj, soprog, ljubimec,… Bolj intimna ko je Njegova vloga, globlji je odnos. Tako je v skladu z vedskim razumevanjem odnos v vlogi, recimo, pomočnice Krsovih ljubimk predstavlja višji aspekt Absolutne resnice kot odnos, kjer Bhagavan deluje kot upravljalec Vaikuntha planeta.

Slednji so bili dostikrat označeni kot mesto, kjer Gospoda Narayano bhakte slavijo v duhu strahospoštovanja. Torej manj vredni, kaj ne?

Še Sri Caitanya Caritamrta pravi “Navezanost na Krsno delimo na dve kategoriji. Prva je navezanost v strahospoštovanju, druga pa je čista navezanost brez spoštovanja.” Drugo najdemo v Vrdavanu, prvo v Mathuri, Dwaraki in Vaikunthi.

Dovolimo si analizirati zgornjo izjavo in opozoriti na zmoto, ki se jo bhakte, navadno v navalu “občutka pomembnosti”, oprimemo in delimo z drugimi. Ko Srila Prabhupada omenja služenje Bhagavanu na Vaikunthi, ga označi z “awe and reverence” ali “awe and veneration”, kar v prevodu pomeni “začudenje in spoštovanje” ter “začudenje in čaščenje”. Nikakor pa Prabhupadove definicije ne zajadrajo v, med bhaktami dotikrat uporabljeno, strahospoštovanje.

Vaikuntha je mesto, kjer duše z ljubeznijo, na čelu z mnogimi Lakšmi nesebično služijo Gospodarju! Njihova ljubezen temelji na spoštovanju in začudenju (nad Njegovim veličastjem), nikoli iz strahu. Že v materialni ljubezni (recimo, za voljo argumenta, da ta sploh obstaja) je glavni steber svobodna volja. Kaj šele čista dohovna navezanost na Krišno! Strah in služenje z ljubeznijo sta sva popolnoma nasprotna pola.

Naša ideja o tem, da obstaja še drugačno čaščenje Boga kot tisti, ki ga poudarja Šrila Prabhupada, najverjetneje izvira iz naših kulturnih pogojenosti. Vzgojeni smo bili v več ali manj katoliškem okolju, kjer strahospoštovalni odnos, božji bič, večna poguba za nepokoro, … spadajo v kontekst “bogoslužja” in niso čisto narobe (Bog je konec koncev samo eden), ne pašejo pa popolnoma v “našo sliko”. Boga sicer degradirajo na nič več kot razsodnika za materilane dejavnosti, a vedeti moramo, da so tudi v omenjeni tradiciji skozi stoletja brisali sladkost odnosa z Njim in dodajali “od človeka narejena” pravila, ki so bolj kot religiji služila instituciji. Ta pa nima nikakršne povezave s čistim ljubezenskim služenjem Laksmi Devi in Gospodu Narayani na planetih Vaikunthe.

Če se s tem razumevanjem še enkrat ozremo na zgornji verz, z velikim olajšanjem ugotovimo, da pravi “Navezanost na Krsno delimo na dve kategoriji. Prva je navezanost začudenja in spoštovanja, druga pa je čista navezanost brez spoštovanja.” Vse je torej bez prisile, brez srahu! Ne glede na to, da šastra poudari čistost druge, je tudi prva še vedno navezanost in je ne gre, kot pravijo na drugi strani Luže “Look down your nose at it!”.

V skladu s Srila Bhaktisiddhanto Saraswatijem, po milosti duhovnega učitelja učenec postopno spoznatranscendentalni položaj Gospoda Narayanae, ki mu z začudenjem in spoštovanjem služi stotine in tisoče boginj sreče. SB 11.2.37,komentar

Parašurama das

4 Comments »

  • Madan Mohan das (author) said:

    Zanimiva poanta glede strahospoštovanja. Ta vtisnjen skoraj Jungovski vzorec, ki je neverjetno specifičen v naših krajih, je prikriti filter, ki se je prikradel v podzavest skozi stoletja preko literature, besede itd.

    Žal tudi v bhakti jogi velikokrat naletimo na podoben vzorec.

    Pri oboževanju Gospoda Nrisimhadeva gre velikokrat pojmovanje ravno v tej smeri. Nisem expert poznavanja te teme sem pa imel tudi sam močan koncept strahospoštovanja do Njega. V predavanju Bhakti vidyapurna svamija sem slišal zanimv komentar o tem kako prebivalci Vrindavane vidijo Nrisimhadeva kot malega Krišno ki se gre igrat to zabavo. Sladko, srčno in v povsem drugačnem razpoloženju od tega, kar smo navajeni. Meni je ta komentar odprl vpogled v razumevanje odnosov.

  • Parasurama Das said:

    Najprej, središče vdanega služenja nismo mi in naše biča potrebno grešno delovanje, pač pa Guru, Krsna in vdano služenje. Z le-tem, še posebej s petjem Hare Krišna se uredi vse drugo na naših “karmičnih bančnih računih”. Krišni ne služimo, ker nam to prinaša olajšanje v trpljenju, ampak, ker je Njemu to pogodu in ker se mu le tako lahko zahvalimo za vse, kar nam v vsakem trenutku z ljubeznijo ponuja tudi sam.

    Res je, ne moremo si misliti, kako pogojeni smo s svojo kulturo in “mentalno hrano”, ki smo jo kot v žilo prejemali vsa ta leta, desetletja… Jung, Tito, Michael Jackson, Britney Spears…in še kdo. Vse te vtise prinesemo v vdano služenje in čisti nauk o Zavesti Krsne poskušamo stlačiti v to, kar poznamo že od prej. Naše predznanje religije pa, če se pošalim, žal v večini primerov ne seže dlje od domače župnije.

  • joco said:

    Ja, meni se je tudi zadnji? razodelo prav to, o ?em Para?uram pi?e.
    In sicer, ko sem bral Mahabharato, kjer sinovi Brahme, Ekata, Dwita in Trita (ni kompliciral z imeni), govorijo ponosnemu Brihaspatiju, kaj so do?iveli na Svetadvipi:
    “Finnaly, after 100 celestial years, we began to see wonderfully effulgent personalities of white complexions and possessing all auspicious transcendental bodily features. They kept their hands joined as if they were praying, and we could hear them constantly chanting the holy names of the Lord.
    Next, we saw an intensly concentrated effulgance approaching that place, and all of the residents of Svetadvipa began joyfully run toward it with their hands folded in a reverential attitude”.
    No, potem so zgubili zavest, sli?ali so samo ?e kako bhakte slavijo Gospoda.

  • haribol said:

    Namesto besede začudenje bi bilo bolje uporabiti besedo občudovanje.

Leave your response!

You must be logged in to post a comment.