Sobota, 1. avg ‘09

Nekaj utrinkov iz današnjega harinama v Mariboru …

V zadnjem času se je večkrat, tako kot danes, ustavil mlajši par z otrokom v vozičku. Malček posluša, starša pa ga zadovoljno opazujeta, preden odidejo pa vržejo v košarico še kakšen kovanec.

Navadno ob tem nadaljujem s petjem in igranjem, tokrat pa sem se ustavil. Tako sem izvedel, da je dečku ime David. Starša sem še vprašal, ali ima fant rad glasbo. Odgovorila sta, da ima zelo rad prav to Hare Krišna glasbo. Zmeraj želi, da se zaustavijo in poslušajo.

Res lepo! Gospod naj le pošlje čim več takšnih dušic …

Mimo je šel duhovnik Stanislav v spremstvu dveh študentov teologije. Prav lepo smo se pozdravili.

Tudi častno sestro sem srečal čez čas. Pozdravil sem jo in tudi ona je pozdravila mene. Za njo pa sem srečal še eno nuno, Jano, ki je sorodnica, hčerka očetove sestrične. Tudi z njo sva se lepo pozdravila, pa še pozdrave za moje starše je poslala.

Kar nekaj »medverskih srečanj« torej … Pogrešal pa sem Jehovovo pričo Mirka, ki navadno ob sobotah deli revije po centru mesta.

Razen teh nekaj kratkih srečanj ni bilo nobenega drugega ustavljanja ljudi, tako da sem lahko nemoteno pel: »Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare.«

Gargamuni das