Ljudje, ki noč in dan garajo, da bi se znebili bremena dolžnosti, ki
so si ga sami naprtili, najpogosteje pravijo, da nimajo časa poslušati
o nesmrtnosti živega bitja. Čeprav lahko taki mudhe uživajo le majhen
del sadu svojega dela, jim uničljive materialne dobrine pomenijo vse.
Včasih iz želje po uživanju prebedijo dneve in noči, čeprav imajo
morda čir na želodcu ali pa trpijo zaradi slabe prebave in zato skoraj
nič ne jedo. Dan in noč so zatopljeni zgolj v trdo delo za iluzorne
gospodarje. Ker neumni garači ne vedo, kdo je njihov pravi gospodar,
služijo mamonu in tako zapravljajo dragoceni čas. Žal se nikoli ne
predajo gospodarju vseh gospodarjev niti si ne vzamejo časa, da bi
poslušali, kaj o Njem pravijo ljudje, ki Ga poznajo. Kakor se svinja,
ki je iztrebke, ne zmeni za slaščice iz sladkorja in ghija, tako
neumni garač uživa v neutrudnem poslušanju novic o spremenljivem
materialnem svetu in s tem zadovoljuje svoje čute, za poslušanje o
večni duši, ki je gibalo materialnega sveta, pa skorajda nima časa.
(Bhagavad-gita kakršna je, 7.15, komentar)