Sobota, 19. sep ‘09 I

Še en sobotni dopoldan sem preživel na mariborskih cestah. Peti in
igrati sem začel sam.

Kmalu je šla mimo nasmejana mladenka, ki se je čez čas vrnila in
vprašala po čopku na moji glavi. Pa sem ji povedal par besed o tem,
nato pa je želela izvedeti, ali se čopek nahaja na mestu, kjer je
čakra. O tem sta se namreč pogovarjala z nekim znancem in imela
različni mnenji … Ker jo zanimajo ne ravno vsakdanje teme, sem ji na
koncu dal revijo Hare Krišna v upanju, da najde kaj zanimivega in
koristnega zase. Darila je bila zelo vesela.

Zatem se mi je pridružil Dvadaša-tirtha prabhu in skupaj sva poskušala
mimoidočim dati sveto ime.

Ustavila se je tudi neka simpatična gospa srednjih let, ki je zmeraj
zelo prijazna in da v košarico kakšen kovanec. Tudi danes je
prispevala, a tokrat smo se na kratko tudi pogovarjali. Dejala je, da
je v službi prosila mojega očeta, da ji napiše to molitev, mantro, kar
je tudi storil. Od takrat mantro zmeraj nosi v svoji denarnici. Težko
sem verjel svojim ušesom, a bil sem zelo vesel … Tudi njej sva dala
revijo.

Pogovarjala sva se tudi z Mirkom, Jehovovo pričo, ki je danes tudi
opravljal Božjo službo v obliki deljenja revij. V pogovoru mi je bilo
zelo všeč, ko je Mirko poudaril, da se je treba Božjih zakonov držati
zelo dosledno, brez da jih spreminjamo. Navedel je tudi nekaj lepih
odlomkov iz Svetega pisma.

(Se nadaljuje …)

Hare Krišna!

Gargamuni das